Up-59/97

21.5.1997

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe E. in A. E. iz V. na seji senata dne 21. maja 1997

s k le n i l o :

Ustavna pritožba E. in A. E. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 563/95 z dne 7.2.1996 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Celju št. Cp 634/94 z dne 24.11.1994 in sklepom Temeljnega sodišča v Celju, Enote v Velenju, št. N 13/91 z dne 25.1.1994, se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Ustavno sodišče je o ustavni pritožbi istih pritožnikov zoper sodne odločbe, navedene v izreku, že odločilo (sklep št. Up- 226/96 z dne 25.9.1996). V novi ustavni pritožbi predlagata, naj jo Ustavno sodišče obravnava na podlagi tretjega odstavka 52. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS), izda začasno odredbo ter razveljavi izpodbijane odločbe in kot imetnika stanovanjske pravice določi prvega pritožnika. Poleg tega še predlagata, naj Ustavno sodišče (a) naloži Rudniku lignita V., da sklene kupoprodajno pogodbo glede spornega stanovanja s pritožnikom, (b) urgira "izvršitev" delitve skupnega premoženja, in "izvršitev" kazenske ovadbe in tožbe, vloženih dne 24.1.1997, (c) razveljavi sklepa o zavrnitvi zahteve za izločitev sodnikov (sklep Višjega sodišča v Celju št. Su 29/96-3 z dne 6.5.1996 in sklep Okrajnega sodišča v Velenju št. Su 29/96 z dne 29.5.1996), (d) poizve glede "pritožbe in zahteve Špritožnikov] za sodno varstvo z ustavo zajamčenih pravic in svoboščin", vložene pri Okrajnem sodišču v Velenju dne 18.6.1996 in naslovljene na Višje sodišče v Celju, in (e) določi drugo stvarno pristojno sodišče za odločanje v postopkih, ki na podlagi pritožnikovih vlog še tečejo.

Pritožnika menita, da ju je sodišče v obrazložitvah sodnih odločb žalilo, da ju je neenakopravno obravnavalo, da je zaradi neupoštevanja pravočasnega predloga za izdajo začasne odredbe dopustilo prodajo spornega stanovanja, da je neutemeljeno zavrnilo zahtevo za izločitev sodnikov in da po nepotrebnem zavlačuje sodne postopke, ki še tečejo.

B.

2.Ustavno sodišče je v postopku vpogledalo spise Okrajnega sodišča v Velenju št. N 63/91, št. N 42/91, št. P 623/93 in št. P 36/94.

3.Vprašanje o upravičenosti druge pritožnice za vložitev ustavne pritožbe je Ustavno sodišče iz enakih razlogov kot v sklepu št. Up-226/96 z dne 25.9.1996 pustilo neodgovorjeno.

4.Po tretjem odstavku 52. člena ZUstS lahko Ustavno sodišče v posebno utemeljenih primerih izjemoma odloča o ustavni pritožbi, ki je bila vložena po poteku šestdesetdnevnega roka od vročitve izpodbijanega posamičnega akta.

Že v prvi ustavni pritožbi sta pritožnika zatrjevala, da jima je bila z izpodbijanimi odločbami kršena pravica do nepristranskega sodnika (23. člen Ustave) in da ju je sodišče v izpodbijanih odločbah žalilo. Ustavno sodišče je očitano kršitev pravice iz 23. člena Ustave zavrnilo, glede domnevnih žalitev s strani sodišča pa navedlo, da morata pritožnika poprej izčrpati pravno varstvo.

V novi ustavni pritožbi pritožnika bistveno novih dejstev nista navedla. Spremenila sta le pravno kvalifikacijo kršitve, češ sodišče naj bi ju neenakopravno obravnavalo. Takšno stanje stvari ne utemeljuje izjemnega sprejema ustavne pritožbe po poteku roka. Ustavno sodišče je zato ustavno pritožbo zavrglo.

Odločanje o predlogu za začasno zadržanje izpodbijanih odločb je s tem postalo brezpredmetno.

5.Ker pritožnika izrecno izpodbijata le odločbe, navedene v izreku, je Ustavno sodišče v izreku odločilo le o ustavni pritožbi zoper te odločbe. V nadaljevanju pa odgovarja na preostali del navedb in zahtev pritožnikov.

Po Ustavi ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih odloča sodišče (23. člen). Sodno varstvo je še posebej zagotovljeno tudi za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin (četrti odstavek 15. člena). Kolikor za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ni zagotovljeno drugo sodno varstvo, je to zagotovljeno v upravnem sporu (drugi odstavek 157. člena Ustave). Ustava torej zagotavlja celovit sistem sredstev za varstvo posameznikovih pravic; pristojnost Ustavnega sodišča za odločanje o ustavni pritožbi predvideva šele potem, ko so o spornih vprašanjih odločila sodišča, in le izjemoma - če so bile s sodnimi odločbami posameznikom kršene ustavne pravice.

V postopku zaradi določitve imetnika stanovanjske pravice glede spornega stanovanja je sodišče že odločilo. Ustavno sodišče je ugotovilo, da v tem postopku niso podane kršitve človekovih pravic, ki sta jih zatrjevala pritožnika. Vsi ostali postopki še tečejo. Kot je že bilo navedeno, lahko Ustavno sodišče o kršitvah ustavnih pravic praviloma odloča potem, ko je v sporu odločilo sodišče (tretji odstavek 160. člena Ustave in 51. člen ZUstS). V skladu s tem splošnim pravilom bo Ustavno sodišče o morebitni ustavni pritožbi zoper sodne odločbe, izdane v omenjenih sodnih postopkih, lahko odločilo šele, ko bodo v zadevah izčrpana vsa pravna sredstva.

6.Za varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v primerih, ko postopek še ni pravnomočno končan, je sodno varstvo zagotovljeno v upravnem sporu (drugi odstavek 157. člena Ustave). Takšno stališče je Ustavno sodišče zavzelo tudi v odločbi št. Up-277/96 z dne 7.11.1996 in sklepu št. Up-152/96 z dne 15.1.1997. Ustavno pritožbo zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja bosta torej pritožnika lahko vložila šele zoper odločbo, izdano v upravnem sporu.

7.Za odločanje o predlogu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča je pristojno Vrhovno sodišče (68. člen Zakona o pravdnem postopku).

C.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata mag. Janez Snoj in sodnika Franc Testen in dr. Lojze Ude. Predsednik senata

mag. Janez Snoj