Jedro

Nepremičnina, ki jo je toženka prejela na podlagi izročilne pogodbe, velja kot darilo, dano zakonitim dedičem. Zato ni odločilno, kdaj je bilo darilo dano. Ker je prišlo do prikrajšanja nujnega deleža, je toženka dolžna darilo vrniti v zapuščino, saj pokojna ob smrti ni razpolagala s premoženjem, s katerim bi se lahko pokrili nujni deleži tožeče stranke.

Če ni soglasja zakonitih dedičev, ZD določa zakonsko konverzijo, in sicer na način, da se deli premoženja, ki so bili brez soglasja zakonitih dedičev izročeni prevzemniku na podlagi izročilne pogodbe, štejejo kot darila, dana dedičem izročitelja.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, da se izročilna pogodba št. SV 414/01 z dne 21.6.2001 ter aneks z dne 17.9.2001, sklenjena med S. R. in M. S., razveljavita in nimata dednopravnega učinka ter da je izročitev in razdelitev po izročilni pogodbi glede solastniškega deleža do 3/4 nepremičnine, vpisane pri vl. št. 463, parc. št. 441 k.o. ..., neveljavna in nima dednopravnih učinkov ter da se ugotovi, da zaradi uveljavljanja prikrajšanja nujnega deleža tožnikov v zapuščini po pokojni S. R., spada solastniški delež do 3/4 na nepremičnini parc. št. 441 k.o. ... v zapuščino po pokojni S. R. in da je dolžna toženka v zapuščino po pokojni S. R. vrniti solastniški delež do 3/4 na citirani nepremičnini. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tudi podrejeni tožbeni zahtevek, da se izročilna pogodba razveljavi in nima dednopravnega učinka, saj je izročitev in razdelitev po izročilni pogodbi glede solastniškega deleža ľ na nepremičnini parc. št. 441 k.o. ... neveljavna in nima dednopravnega učinka ter da je toženka dolžna tožnikoma izročiti listino, na podlagi katere se bo vsak od njiju vpisal kot lastnik nepremičnine, vpisani pri Okrajnem sodišču v Ljubljani vl. št. 463 k.o. ... vsak do 1/8, sicer bo takšno listino nadomestila sodba. Tako v primarnem kot podrejenem tožbenem zahtevku je bil zavrnjen zahtevek, da je tožena stranka dolžna plačati znesek v višini 28.600 CHF s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi.

2. Tožeča stranka vlaga pritožbo zoper sodbo, ki jo izpodbija v celoti in iz vseh pritožbenih razlogov, ter predlaga višjemu sodišču, da sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa, da sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožba očita prvemu sodišču kršitve pravdnega postopka, ker se v sodbi ni opredelilo do vprašanj, ki so pomembna za stranko, zato je bila tožeči stranki kršena osnovna človekova in ustavna pravica iz 22. člena Ustave RS. Odločitve pristojnega organa morajo biti obrazložene, ko odloča o posameznikovih pravicah in dolžnostih. Izročilna pogodba se lahko izpodbija, če se z njo niso strinjali vsi dediči, ki bi bili po zakonu poklicani, da dedujejo po izročitelju. Nepremičnina, ki je bila izročena toženki, se šteje za darilo ter se po smrti izročevalke z njo ravna kot z darilom, ki ga je prednica dala dedičem. Po zakonu se navedeno darilo obravnava enako kot darilo, dano dedičem, torej tudi v primeru, da je bilo premoženje dano nededičem. Izpodbijanje tovrstnih dejanj ni vezano na časovno obdobje med izročitvijo in izročiteljevo smrtjo. Pokojna ni imela drugega premoženja, zato pravila, ki jih navaja sodišče prve stopnje, ne pridejo v poštev.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje ni storilo absolutnih bistvenih kršitev pravdnega postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, upoštevaje določbe drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Vse (pre)obsežne pritožbene navedbe tožeče stranke, ki zatrjujejo, da je sodišča prve stopnje storilo kršitve pravdnega postopka in celo poseglo v ustavne pravice tožeče stranke, so neutemeljene. Povsem neutemeljena in zgrešena je pritožbena graja, da sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih oziroma so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. Prav nasprotno, sodišče prve stopnje se v sodbi kratko in vsebinsko popolno opredeli do vseh odločilnih dejstev ter pojasni tudi pravno podlago. Prvo sodišče je glede na zavzeto materialnopravno stališče (ki je sicer zmotno, kar bo pojasnjeno v nadaljevanju) izvedlo vsa potrebna procesna dejanja ter tudi skrbno obrazložilo vse razloge, na podlagi katerih je glede na materialnopravno stališče zavrnilo tožbeni zahtevek. Iz navedenih razlogov je pritožba v tem delu povsem neutemeljena.

5. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da sta tožnika zakonita dediča po pokojni S. R., ki je sklenila izročilno pogodbo dne 21.6.2001 in aneks dne 17.9.2001 s toženko, ki ni zakonita dedinja po pokojni. Pokojna je umrla dne 21.2.2006, iz navedb tožeče stranke, ki jih toženka tudi ne prereka, pa izhaja, da pokojna ob smrti ni zapustila nobenega premoženja. Iz navedb toženke tudi izhaja, da izročilna pogodba predstavlja odplačno pogodbo, kar tožeča stranka prereka.

6. Izročilna pogodba je urejena v Obligacijskem zakoniku (v nadaljevanju OZ; 546. - 556. člen OZ). Ker je bila izročilna pogodba sklenjena pred veljavnostjo OZ, je potrebno po določbah 1060. in 1062. člen OZ upoštevati določbe Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD; 106. - 116. člen ZD). Prednik lahko z opravilom med živimi izroči in razdeli svoje premoženje svojim otrokom, posvojencem in svojim potomcem (106. člen ZD). Pogoj za veljavnost izročilne pogodbe je vezan na soglasje otrok, posvojencev in drugih izročiteljevih potomcev, ki bodo po zakonu poklicani, da po njem dedujejo (107. člen ZD). Če se kakšen dedič ni strinjal z izročitvijo in razdelitvijo, se štejejo tisti deli premoženja, ki so bili izročeni drugim dedičem, za darila in se po prednikovi smrti z njimi ravna kot z darili, ki jih je prednik dal dedičem. Po pravnem mnenju občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 14.12.1995 se šteje takšno izročeno premoženje za darilo, dano dediču, in sicer ne glede na to, ali bi prevzemnik po zakonitem dedovanju prišel v poštev kot dedič ali ne.

7. Glede na zakonske določbe in pravno mnenje velja nepremičnina, ki jo je toženka prejela na podlagi izročilne pogodbe kot darilo, dano zakonitim dedičem. Iz navedenega razloga ni odločilno, kdaj je bilo darilo dano, saj se ne upošteva pri ugotavljanju vrednosti zapuščine določba petega odstavka 28. člena ZD, marveč določba četrtega odstavka 28. člena ZD. Ker je prišlo do prikrajšanja nujnega deleža, je toženka dolžna darilo vrniti v zapuščino na podlagi določbe 38. člena ZD (do višine prikrajšanega nujnega deleža tožeče stranke), saj pokojna ob smrti ni razpolagala s premoženjem, s katerim bi se lahko pokrili nujni deleži tožeče stranke. Razdelitev in izročitev premoženja (izročilna pogodba) je veljavna, če so z razdelitvijo in izročitvijo soglašali zakoniti dediči pokojnika, če takšnega soglasja ni, ZD v 110. člen določa zakonsko konverzijo in sicer na način, da se deli premoženja, ki so bili brez soglasja zakonitih dedičev izročeni prevzemniku na podlagi izročilne pogodbe štejejo kot darila dana dedičem izročitelja.

8. Iz navedenih razlogov je odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno napačna. Pritožbeno sodišče je zato ugodilo pritožbi in razveljavilo sodbo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP). Prvo sodišče bo moralo v novem sojenju izvesti dokaze glede zatrjevanih dejstev pravdnih strank o (ne)odplačnosti pravnega posla. Če bo prvo sodišče ugotovilo, da gre za neodplačen posel, bo moralo pri utemeljenosti zahtevkov (primarnega oz. podrejenega) upoštevati, da je pri prikrajšanju nujnega deleža zahtevek oblikovalen in dajatven, da je izročilna pogodba brez soglasja nična (in ne izpodbojna), da pa se zaradi zakonske konverzije (110. člen ZD) izročeno premoženje po izročilni pogodbi šteje kot darilo dano izročiteljevim dedičem ter da je utemeljenost primarnega oziroma podrejenega zahtevka odvisna od ugotovitve, ali je zapuščinski postopek po pokojni izročiteljici končan ali še v teku.

9. Na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP se odločitev o povrnitvi pritožbenih stroškov pridrži za končno odločitev.