Jedro

Pritožnik ima vso možnost, da tudi izven pravdnega postopka pridobi drugo izvedensko mnenje, ki sicer ne bo imelo dokazne vrednosti kot mnenje izvedenca, ki ga postavi sodišče, vendar pa bo to zadostna podlaga, v kolikor bo mnenje bistveno drugačno, da bo imel pritožnik možnost, da sodišče postavi drugega izvedenca.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Predmet pritožbenega preizkusa je sklep o odmeri nagrade izvedencu za dopolnilno izvedensko mnenje izdelano na podlagi pripomb tožeče stranke, ki jih je na sodišče vložila 23.11.2015. 2. Pritožuje se tožeča stranka iz vseh razlogov po 338. členu ZPP. V obrazložitvi navaja, da je bilo izvedensko mnenje nepopolno, zato je nanj podala pripombe in izvedenca pozvala k dopolnitvi. Izvedenec pa se ni opredelil do odgovora, s kakšnimi sredstvi so čistili tla. Nasprotuje ugotovitvi izvedenca, da je v kotanji med ploščicami lahko nastala le luža globine enega milimetra, ker ponovnih meritev na večjem obsegu, kot je to zahteval tožnik, izvedenec v dopolnilnem izvedenskem mnenju ni napravil. Uporabil je tudi nestrokovno metodo in k delu pritegnil neakreditiranega izvajalca. Zato ni upravičen do stroškov za dopolnitev izvedenskega mnenja.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Dopolnitev izvedenskega mnenja z dne 14.7.2016 je tudi po mnenju pritožbenega sodišča dovolj obsežna in sistematična. Izvedenec je povzel pripombe stranke in se do vseh opredelil sistematično. Na konkretna vprašanja, ki jih je zastavil tožnik, je podan tudi konkretne odgovore. Tako je povedal, da so spolzka tla lahko posledica umazanije na tleh in drugih neustreznih nanosov. Kakšni nanosi so bili na ploščicah v trenutku nezgode, pa seveda izvedenec ne more ugotoviti. Po ogledu tal je podal mnenje, da odkloni niso tako veliki, da bi bili v neskladju z gradbenimi normativi ter da globina kotanj nikakor ni tako velika, da bi lahko ustvarila vodni film in bi zaradi tega prišlo do zdrsa. Ker v Sloveniji področje drsnosti ni sistematično urejeno, je pojasnil, da si je zato pomagal s tujimi smernicami in tudi navedel katerimi. Zbral je tisto metodo, ki daje verodostojne rezultate in je kljub temu najenostavnejša in najcenejša in zato v praksi v Sloveniji največkrat uporabljena. Podjetje B. d.o.o. pa izvajajo meritve statičnega koefecienta v Sloveniji in je kot takšno tudi registirano.

5. Naloga izvedenca je odgovor na konkretna vprašanja iz njegove stroke. Opredelitev do okoliščin v katerih je prišlo do zdrsa v trenutku nezgode pa je stvar dokaznega postopka. Tudi pritožbeno sodišče se pridružuje mnenju izvedenca, ki ima pritožnik vso možnost, da tudi izven pravdnega postopka pridobi drugo izvedensko mnenje, ki sicer ne bo imelo dokazne vrednosti kot mnenje izvedenca, ki ga postavi sodišče, vendar pa bo to zadostna podlaga, v kolikor bo mnenje bistveno drugačno, da bo imel pritožnik možnost, da sodišče postavi drugega izvedenca.

6. Dosedanji potek postopka kaže, da pritožbene navedbe tožeče stranke niso utemeljene in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev na katere pazi po uradni dolžnosti (2. točka 365. člena ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

7. Izrek o stroških postopka je odpadel, ker jih pritožnik ni priglasil.