Jedro

Če predlagatelji zahtevajo ustanovitev nujne poti, predlog pa utemeljujejo kot lastniki gospodujočega zemljišča, ki prek služečega zemljišča potrebuje povezavo z javno cesto, je podana sodna pristojnost.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrnilo ugovor sodne pristojnosti 1.-3 in 6.-8. nasprotnega udeleženca.

Proti sklepu se pritožuje 1.-3 in 6.-8. nasprotni udeleženec zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagana nujna pot presega okvire zasebnega interesa, saj se ustanavlja v korist večjega števila zazidljivih parcel, pozidanih s stanovanjskimi hišami, ki skupaj tvorijo strnjeno naselje. V konkretnem primeru zato ni mogoče govoriti o nujni poti v smislu civilnega prava, temveč o javni poti, ki se ustanavlja v javnem interesu. Ustanovitev takšne poti pa ne sodi v pristojnost sodišča, temveč o tem odločajo lokalne skupnosti v postopku urejanja in oddajanja stavbnih zemljišč. Prvostopenjsko sodišče ni pojasnilo, v čem se predmetni primer razlikuje od zadeve, v kateri je pritožbeno sodišče pod opr. št. II Cp 386/2008 z dne 4. 6. 2008 v podobnem primeru odločilo, da pristojnost sodišča ni podana. Okoliščina, da so bile v citirani zadevi parcele še nepozidane, v konkretni pa na parcelah, v korist katerih je predlagana nujna pot, že stojijo hiše, ne predstavlja takšnega pravnorelevantnega dejstva, zaradi katerega bi bila odločitev v konkretni zadevi drugačna. Različno obravnavanje enakih dejanskih situacij predstavlja kršitev ustavnih načel enakosti pred zakonom in enakega varstva pravic. Pritožba zato predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi, predlog predlagateljev pa zaradi nepristojnosti sodišča zavrže. Predlagatelji v odgovoru na pritožbo predlagajo njeno zavrnitev. Opozarjajo, da bi bil javni interes podan v primeru razlastitve parcele, po kateri naj bi potekala javna pot, v konkretnem primeru pa gre izključno za zasebni interes predlagateljev za ureditev dostopa do njihovih parcel. Pritožba ni utemeljena.

Neutemeljeno je pritožbeno sklicevanje na obstoj javnega interesa za ustanovitev poti, češ da predlagatelji dejansko uveljavljajo ustanovitev javne poti, odločitev o tem pa sodi v pristojnost organov lokalne skupnosti, in ne sodišča. Neutemeljeno zato, ker dejstva in okoliščine, na katerih predlagatelji gradijo svoj predlog, v celoti nakazujejo obstoj civilnopravnega razmerja med udeleženci. Pravilna je zato presoja sodišča prve stopnje, da predlog za ustanovitve nujne poti vsebuje vse potrebno, da se o njem odloči (88. čl. SPZ (1)), za takšno odločitev pa je po določbah 141. do 148. člena ZNP (2) pristojno sodišče v nepravdnem postopku.

Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek o kršitvi načel enakosti pred zakonom in enakega varstva pravic, češ da bi odločitev sodišča v obravnavani zadevi morala biti enaka kot v pritožbi citirani odločbi. Posamezna odločba še ne predstavlja ustaljene sodne prakse; ključen element le-te je ravno njena dolgotrajnost in enotnost, zato zanjo skrbi Vrhovno sodišče (3). Morebitna drugačna odločitev istega pritožbenega sodišča v drugi zadevi zato še ne predstavlja ustaljene sodne prakse, na katero bi bilo pritožbeno sodišče pri odločanju o enakih ali bistveno podobnih primerih vezano, vsak odstop od nje pa bilo dolžno primerno obrazložiti. Ob tem velja tudi opozoriti, da zgolj na podlagi razlogov citirane odločbe še ni mogoče zaključiti, da sta zadevi enaki ali vsaj primerljivi, kar zatrjuje pritožba.

Bistvenih kršitev postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP (4)), pritožbeno sodišče ni ugotovilo, zato je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. čl. ZPP).

(1)

Stvarnopravni zakonik, Ur. l. RS, št. 87/02. (2) Zakon o nepravdnem postopku, Ur. l. SRS, št. 30/86 in nadaljnji.

(3) 1. odst. 109. čl. Zakona o sodiščih, Ur. l. RS, št. 94/07 in nadaljnji.

(4) Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 73/07-UPB3 in nadaljnji.