Jedro

Tožba na ugotovitev ničnosti listine je dopustna le, če je tako določeno s posebnimi predpisi ali med drugim, če ima tožeča stranka pravno korist od ugotovitvene sodbe. Prvi primer take tožbe je npr. tožba na ugotovitev ničnosti skupščinskega sklepa. Vendar take tožbe tožeča stranka ni vložila. Zato bi morala izkazati pravni interes za iztoževani ugotovitveni zahtevek.

Korist, ki jo tožeča stranka pričakuje od ugotovitvene tožbe, mora biti pravna, ekonomski (gospodarski) interes ne zadošča. Predkupni upravičenec lahko zahteva razveljavitev prenosa poslovnega deleža (na neupravičeno osebo) in prenos le-tega nase le, če hkrati postavi zahtevek, da se poslovni delež pod enakimi pogoji proda njemu.

Izrek

I. Pritožbi proti I. točki izreka se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se tožba zavrže. II. Pritožba proti II. in III. točki izreka se zavrne in se prvostopenjska odločba v teh delih potrdi.

III. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Odločitev sodišča prve stopnje

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke na ugotovitev ničnosti: - 5. točke akta o ustanovitvi druge tožene stranke z dne 27. 10. 2010, dne 28. 10. 2010 potrjenega pri notarju A. Š. (I.1.a točka izreka): - pogodbe o prenosu in izročitvi stvarnega vložka, dne 17. 1. 2010 sklenjenega med toženkama (I.1.b točka izreka); - družbene pogodbe tožeče stranke z dne 17. 11. 2010 v tistem delu, v katerem je druga tožena stranka vpisana kot družbenik z vložki, razvidnimi iz točke sedmič te pogodbe (I.2. točka izreka); - vpisa druge tožene stranke v sodnem registru kot družbenika prve tožeče stranke (I.3. točka izreka) in - vpisa čistopisa družbene pogodbe z dne 17. 11. 2010 v sodnem registru (I.4. točka izreka).

Zavrnilo je tudi predlog za izdajo začasne odredbe, predlagane zaradi zavarovanja zgornjih zahtevkov (II. točka izreka) in odločilo, da morata tožnici toženkama solidarno povrniti njune pravdne stroške v znesku 3.148,80 EUR s pripadki (III. točka izreka).

Obrazložitev prvostopenjske odločbe

2. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, med pravdnima strankama ni sporno, 1) da je bila P. (prva tožeča stranka) ustanovljena 21. 1. 1991 in ima 67 družbenikov, med katerimi je tudi druga tožeča stranka (O. š.), 2) da je prva tožena stranka dne 27. 10. 2010 z aktom o ustanovitvi družbe L. d.o.o. (A6) ustanovila enoosebno drugo toženo stranko, osnovni kapital pa v celoti zagotovila s stvarnim vložkom, katerega predmet je osem poslovnih deležev ustanovitelja (druge tožene stranke L. d.d.) v prvi tožeči stranki, 3) da je 3. 11. 2010 Okrožno sodišče v Krškem drugo tožečo stranko vpisalo v sodni register, šele 17. 11. 2010 pa sta toženki sklenili pogodbo o prenosu in izročitvi stvarnega vložka v obliki notarskega zapisa (A7), 4) da iz revizorjevega poročila z dne 1. 10. 2010 (A11) izhaja, da vrednost omenjenega stvarnega vložka znaša 313.337,26 EUR in med drugim 5) da je prva tožena stranka 2. 8. 2011 prvi tožeči stranki poslala dopis (A13) o nameravani prodaji prve tožene stranke (družbe L. d.o.o.) in z njo povezanih poslovnih deležev v prvi tožeči stranki in istočasno ponudbo, po kateri vrednost poslovnega deleža ocenjuje na 800.000,00 EUR.

3. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek na ničnost vpisov (I.3. točka izreka in I.4. točka izreka) zavrnilo na podlagi presoje, da sta tožnici zamudili 30-dnevni rok iz 3. odstavka 41. člena Zakona o sodnem registru (Uradni list RS, št. 13/94 ... do 49/09, v nadaljevanju ZSReg) za vložitev tožbe na ugotovitev ničnosti vpisov. Predmetna tožba je bila vložena 1. 9. 2011, za vpisa, izvedena na podlagi zatrjevanih ničnih aktov, pa sta tožnici izvedeli 20. 12. 2010, oz. (kot je moč razbrati iz razlogov izpodbijane sodbe - 7. točka obrazložitve) 13. 3. 2011 ali najkasneje 22. 3. 2011. Tožbeni zahtevek na ničnost aktov oz. delov aktov, razvidnih iz prvih treh alineji I. točke izreka izpodbijane sodbe, pa je sodišče prve stopnje zavrnilo v posledici zavrnitve tožbenega zahtevka na ničnost vpisa (13. točka obrazložitve). Predlog za izdajo začasne odredbe je zavrnilo na podlagi presoje, da tožbenega zahtevka tožeča stranka ni verjetno izkazala (16. točka obrazložitve).

Pritožbi tožeče stranke

4. Proti tej (isti) odločbi je tožeča stranka vložila dve pritožbi: eno je vložila proti sklepu o začasni odredbi (list. št. 104 do 106), drugo pa je vložila proti sodbi (list. št. 107 do 114). Hkrati s to pritožbo je predlagala tudi izdajo dopolnilne sodbe. V pritožbi proti sklepu je uveljavljala vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. čl. ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, v pritožbi proti sodbi pa je uveljavljala pritožbene razloge iz prve in tretje točke prvega odstavka 338. člena ZPP. V obeh pritožbah je predlagala spremembo izpodbijanih odločb sebi v prid. V predlogu za izdajo dopolnilne sodbe je predlagala odločitev, ki upošteva modificiran zahtevek v vlogi z dne 15.4.2013. 5. Tožena stranka na pritožbi ni odgovorila.

6. Pritožbi nista utemeljeni.

K odločitvi o pritožbi proti I. 3. in I. 4. toči izreka izpodbijane sodbe

7. Po določilu 3. odstavka 41. člena ZSReg je treba tožbo na ugotovitev ničnosti vpisov v sodni register vložiti v 30 dneh od dneva, ko je vložnik izvedel za razloge ničnosti. Sodišče prve stopnje je imelo v izpovedi direktorja prve tožeče stranke A. P. in ravnatelja druge tožeče stranke V. H. dovolj opore za zaključek, da sta tožnici za pogodbo o prenosu in izročitvi stvarnega vložka (A7) vedeli že 22. 3. 2011, če ne celo že 13. 3. 2010. V izogib ponavljanju se pritožbeno sodišče v celoti sklicuje na jasne in popolne razloge iz 7. in 8. točke obrazložitve izpodbijane sodbe ter 9. točke, ki vsebuje analizo izpovedi V. K. Tem izpovedim v pritožbi tožeča stranka ni oporekala.

8. Med pravdnima strankama ni sporno, da sta bila v tistem času A. P. (tudi) direktor prve tožeče stranke, V. H. pa (tudi) direktor druge tožeče stranke. Zato pritožnika s pojasnjevanjem tudi drugih vlog A. P. in V. H. ne moreta doseči drugačne presoje začetka teka 30-dnevnega roka. Določilo 3. odstavka 41. člena ZSReg ne zahteva, da je vložniku tožbe dostavljena ali vročena listina iz 1. odstavka tega člena, pač pa da izve zanjo. Kako izve zanjo, za presojo začetka teka 30-dnevnega roka ni pomembno.

9. Po oceni pritožbenega sodišča je tedaj pravilna presoja, da sta tožnici zamudili 30-dnevni rok iz 3. odstavka 41. člena ZSReg. Zaradi zamude tega roka bi torej moralo sodišče prve stopnje tožbo v tistem delu (I. 3. in I. 4. točka izreka), kjer tožeča stranka zahteva ugotovitev ničnosti vpisov, zavreči. Ker tega ni storilo, je zmotno uporabilo materialno pravo. Zato je na podlagi določila 5. točke 358. člena ZPP ob uradnem preizkusu tega dela izpodbijane sodbe to storilo pritožbeno sodišče. K odločitvi o pritožbi proti I. 1. a), I. 1. b) in I.2. točki izreka

10. Po določilu 2. odstavka 181. člena ZPP je tožba na ugotovitev ničnosti listine dopustna le, če je tako določeno s posebnimi predpisi ali med drugim, če ima tožeča stranka pravno korist od ugotovitvene sodbe. Prvi primer take tožbe je npr. tožba na ugotovitev ničnosti skupščinskega sklepa. Vendar take tožbe tožeča stranka ni vložila. Zato bi morala izkazati pravni interes za iztoževani ugotovitveni zahtevek.

11. S tožbenim zahtevkom tožnici uveljavljata ničnost 5. točke akta o ustanovitvi tožene stranke (A6), ki ga je prva tožena stranka sprejela 27. 10. 2010, pogodbe o prenosu in izročitvi stvarnega vložka z dne 17. 11. 2010 (A7), sklenjene med toženkama in družbene pogodbe prve tožeče stranke z dne 17. 11. 2010 (A15) v tistem delu, v katerem je druga tožena stranka vpisana kot družbenica ter v delu točke sedmič, ki vsebuje vložene poslovne deleže kot osnovni kapital. Vsi ti zahtevki so povezani z ustanovitvijo drugo tožene stranke in se nanašajo na zagotovitev osnovnega kapitala s strani ustanovitelja (prve tožene stranke) s stvarnim vložkom.

12. Posebna procesna predpostavka za dopustnost ugotovitvene tožbe je torej pravni interes. Korist, ki jo tožeča stranka pričakuje od ugotovitvene tožbe, mora biti pravna, ekonomski (gospodarski) interes ne zadošča (Galič, v: Pravdni postopek s komentarjem, 2. knjiga, kom. k 181. členu, stran 150, 11. točka). Ničnost v tožbi navedenih aktov tožeča stranka utemeljuje s sklicevanjem na kršitev predkupne pravice (9. in 10. člen družbene pogodbe tožeče stranke – A15) iz 481. člena ZGD-1 ter s kršitvijo 476. člena ZGD-1, saj je bila druga tožena stranka ustanovljena 27. 10. 2010, pogodba o prevzemu in izročitvi stvarnega vložka pa je bila podpisana 17. 11. 2011 ter med drugim s kršitvijo načela enakosti družbenikov in izigravanjem določil družbene pogodbe. Pravni interes je tožeča stranka utemeljevala z zatrjevanjem, da je po revizorjevem poročilu z dne 1. 10. 2010 družbe E. revizija d.o.o. (A11) znašala nabavna vrednost vložka, ki ga je prva tožena stranka vložila v drugo toženo strank kot ustanovni kapital 313.337,26 EUR (5. stran tožbenih navedb), z obvestilom o nameravani prodaji druge tožene stranke v prvi tožeči stranki z dne 2. 8. 2011 (A13) pa je upoštevajoč združevanje deležev, kupnina zvišana na 800.000,00 EUR (III. točka tožbenih navedb, 8. stran tožbe). S tem, trdi, se tožnicama in družbenikom v prvi tožeči stranki povzroča škoda (pripravljalna vloga z dne 19. 11. 2011, predzadnja stran). Ta cena bistveno odstopa od revizorjeve cene, kar kaže na izigravanje predkupne pravice (zadnja stran vloge z dne 19. 11. 2011).

13. Tožeča stranka torej pravni interes utemeljuje z ekonomskim interesom. Zato njena tožba tudi v tem delu ni dopustna. Torej bi jo sodišče prve stopnje moralo zavreči. Ker ni ravnalo tako, je zmotno uporabilo materialno pravo. Zato je to ob uradnem preizkusu tega dela sodbe to na podlagi že citirane 5. točke 358. člena ZPP storilo pritožbeno sodišče. 14. K temu pritožbeno sodišče še dodaja, da pritožba sama opozarja na enotno sprejeto stališče v sodni praksi (npr. III Ips 97/2006 z dne 22. 8. 2006 v zvezi z VSL I Cpg 1006/2002), po kateri lahko predkupni upravičenec zahteva razveljavitev prenosa poslovnega deleža (na neupravičeno osebo) in prenos le-tega nase le, če hkrati postavi zahtevek, da se poslovni delež pod enakimi pogoji proda njemu. Že sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da tožeča stranka ni zahtevala razveljavitve tistih določil posameznih aktov, ki se nanašajo na prenos poslovnega deleža v prvi tožeči stranki, pač pa ugotovitev ničnosti teh določil in da z zahtevkom na ugotovitev ničnosti ni mogoče uveljavljati predkupne pravice. K tem pravilnim materialnopravnim zaključkom pritožbeno sodišče nima česa dodati.

15. S pritožbenim pojasnjevanjem, zakaj izpodbojnega zahtevka v zvezi s ponudbo z dne 2. 8. 2011 (A13) tožnici nista postavili, pa se pritožbeno sodišče ni ukvarjalo, ker ta ponudba ni predmet tožbenega zahtevka (1. odstavek 360. člena ZPP).

K odločitvi o pritožbi proti sklepu o začasni odredbi

16. Iz gornje obrazložitve je razvidno, da pritožbeno sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da tožbenega zahtevka tožeča stranka ni verjetno izkazala. Pogoje za izdajo začasne odredbe je sodišče prve stopnje ob sklicevanju na 272. člen ZIZ pravilno obrazložilo (16. in 17. točka obrazložitve). Ker glede na navedeno z nobeno pritožbeno navedbo pritožnici ne moreta uspeti (prim. 1. odstavek 260. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbeno sodišče pritožbo proti temu sklepu kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 15. člena ZIZ) saj niti ob uradnem preizkusu tega sklepa ni zasledilo nobenih kršitev iz 2. odstavka 350. člena ZPP.

K odločitvi o stroških pritožbenega postopka

17. Ker tožnici s pritožbo nista uspeli, sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP).

K predlogu za izdajo dopolnilne sodbe

18. Predlog za izdajo dopolnilne sodbe se nanaša na vpis „sodišča v Krškem“ pri posameznih delih tožbenega zahtevka. Ker pa je pritožbeno sodišče prvostopenjsko sodbo spremenilo tako, da je tožbo zavrglo, popolnost tožbe oz. tožbenega zahtevka za odločitev o pritožbi ni pomembna. Zato pritožbeno sodišče spisa ni vrnilo sodišču prve stopnje zaradi izdaje dopolnilne sodbe in odprave pisne pomote iz I.2. točke izreka prvostopenjske odločbe.