Jedro

Sklep o spremembi dolžnika in nadaljevanju izvršbe zoper novega dolžnika, če upnik z ustrezno kvalificirano listino dokaže, da je obveznost prejšnjega dolžnika prešla nanj, torej sklep po IV. odstavku 24. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, je po svoji naravi sklep o dovolitvi izvršbe zoper novega dolžnika, Zato pa v primeru, če je novi dolžnik, zoper katerega je predlagano nadaljevanje izvršbe, v stečajnem postopku, ali je z njim povezan tako, kot to opredeljujejo določila ZFPPIPP za stečaj zapuščine, veljajo določila ZFPPIPP.

Izrek

Pritožba upnika se kot neutemeljena zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Upnik in Republika Slovenija sama trpita svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog upnika z dne 23. 9. 2010 za nadaljevanje (sicer prekinjene) izvršbe zoper pravno naslednico pokojnega dolžnika V. F. Republiko Slovenijo in z novim izvršilnim sredstvom in predmetom.

Upnik je v pritožbi zatrjeval, da uveljavlja vse pritožbene razloge iz I. odst. 338. čl. ZPP v zv. čl. 15 ZIZ in predlagal, da se njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlagano nadaljevanje izvršbe zoper pravno naslednico pokojnega dolžnika V. F. dovoli, dovoli pa tudi izvršba z novim izvršilnim sredstvom in predmetom, podredno, da se pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi je navajal, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev zmotno oprlo na določbo I. odst. 131. čl. Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Ur. l. RS, št. 126/07, 40/09, 59/09, 52/10 - v nadaljevanju ZFPPIPP), ki določa, da proti insolventnim dolžnikom ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi ali zavarovanja. Upnik s predlogom z dne 23. 9. 2010 ni predlagal izdaje sklepa o izvršbi ampak nadaljevanje izvršilnega postopka, že dovoljenega s pravnomočnim sklepom o izvršbi, to pa proti Republiki Sloveniji, ki je na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Celju opr. št. D 696/2002 z dne 2. 3. 2009 dedič po prvotnem pokojnem dolžniku V. F. Sodišče prve stopnje je tako zmotno štelo, da je upnik predlagal izdajo sklepa o izvršbi zoper S. F., zoper katerega teče postopek stečaja zapuščine, namesto prav zoper novega dolžnika, to je Republiko Slovenijo. Zato bi moralo nadaljevanje izvršbe zoper Republiko Slovenijo dovoliti, hkrati pa postopek izvršbe prekiniti.

Na pritožbo dolžnika je odgovorila Republika Slovenija po zakonitem zastopniku ter predlagala zavrnitev pritožbe, hkrati pa je za odgovor na pritožbo priglasila svoje stroške in predlagala, da se naložijo v povrnitev upniku.

Pritožba ni utemeljena.

Vpogled v pravnomočen sklep Okrajnega sodišča v Celju opr. št. D 696/2002 z dne 2. 3. 2009, še zlasti v zapis točke 2 pod točko I B izreka in v zapis pod točko II izreka sklepa, potrjuje pravilnost ugotovitve sodišča prve stopnje, da je univerzalni pravni naslednik pokojnega dolžnika V. F. njegov edini zakoniti dedič sin S. F., zapuščina pokojnega S. F. pa je bila kot zapuščina brez dedičev na podlagi določbe čl. 219 Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) izročena Republiki Sloveniji. Pritožbene trditve upnika, da iz citiranega sklepa Okrajnega sodišča v Celju izhaja, da je dedič pokojnega dolžnika V. F. Republika Slovenija in ne S. F., so tako protispisne in neutemeljene.

Sklep o spremembi dolžnika in nadaljevanju izvršbe zoper novega dolžnika, če upnik z ustrezno kvalificirano listino dokaže, da je obveznost prejšnjega dolžnika prešla nanj, torej sklep po IV. odstavku 24. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), je po svoji naravi sklep o dovolitvi izvršbe zoper novega dolžnika, kateremu pa ta lahko ugovarja le iz omejenih ugovornih razlogov (čl. 56a ZIZ). Zato pa v primeru, če je novi dolžnik, zoper katerega je predlagano nadaljevanje izvršbe, v stečajnem postopku, ali je z njim povezan tako, kot to opredeljujejo določila ZFPPIPP za stečaj zapuščine, veljajo določila ZFPPIPP. Ta pa v I. odst. 131. čl. dovolitve prisilne izvršbe od dneva začetka stečajnega postopka proti dolžniku ne dopuščajo. ZFPPIPP v primeru postopka stečaja zapuščine dolžnika v določbi V. odst. 416. čl. v zvezi s III. odst. 351. člena sicer določa, da je za postopke proti dedičem za uveljavitev terjatev na podlagi njihove odgovornosti za zapustnikove dolgove po člena 142 ZD po začetku stečajnega postopka stečaja zapuščine dovoljeno izdati sklep o izvršbi samo na predlog upravitelja in v dobro stečajne mase. Ob ugotovitvi, da je upnik (v zaradi smrti prvotnega dolžnika V. F. prekinjenem izvršilnem postopku) predlagal na podlagi pravnomočnega sklepa Okrajnega sodišča v Celju D 699/2002 z dne 2. 3. 2009 nadaljevanje izvršbe zoper Republiko Slovenijo, ki pa ni univerzalna pravna naslednica pokojnega V. F., ampak njegovega univerzalnega pravnega naslednika S. F., zoper zapuščino katerega pa je bil že pred tem začet postopek stečaja zapuščine, je sodišče prve stopnje, z uporabo 1. odst. 131. člena ZFPPIPP, pravilno zavrnilo upnikov takšen predlog.

Zaradi neutemeljenosti pritožbenih razlogov in dejstva, da se sodišču prve stopnje niso pripetile nobene od kršitev, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (čl. 350/II ZPP v zvezi s členom 366 ZPP in 15 ZIZ) je pritožbeno sodišče pritožbo upnika zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (čl. 365/I točka 2 ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ).

Glede na upnikov neuspeh s pritožbo njegovi pritožbeni stroški niso bili potrebni za izvršbo ter jih je zato dolžan nositi sam (čl. 38/V ZIZ).

ZPP, ki se glede na določbo 15. čl. ZIZ uporablja subsidiarno v izvršilnih postopkih, odgovora na pritožbo zoper sklep ne predvideva. Zato stroški sestave odgovora na pritožbo ne predstavljajo stroškov, ki bi jih neutemeljeno povzročil upnik (čl. 38/VI ZIZ). Zato je glede teh priglašenih pritožbenih stroškov Republike Slovenije pritožbeno sodišče odločilo, da jih trpi sama.