Jedro

Tožnikovi prošnji je bilo ugodeno le delno, BPP mu je bila dodeljena za pravno svetovanje, ki presega prvi pravni nasvet. Tožnik pa ima možnost, da v kolikor bo to izhajalo iz pisnega pravnega mnenja odvetnika, pri organu za BPP vloži novo prošnjo za vložitev tožbe in zastopanje pred sodiščem prve stopnje. Odobritev BPP se namreč lahko veže samo na dokončanje posameznih faz postopka v isti zadevi.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo Bpp 795/2014 z dne 24. 12. 2014 odločila, da se prosilcu od 19. 12. 2014 dodeli brezplačna pravna pomoč (v nadaljevanju BPP) za pravno svetovanje, ki presega prvi pravni nasvet v zvezi z možnostjo uspeha v socialnem sporu zoper RS, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, zaradi izplačila odškodnine v zvezi z izbrisom iz evidence brezposelnih oseb, z vidika vseh temeljnih predpostavk odškodninske odgovornosti: škode, nedovoljenega ravnanja, vzročne zveze med nedovoljenim ravnanje in povzročeno škodo ter odgovornosti za povzročeno škodo. (1. točka izreka); določila odvetnika za nudenje BPP (2. točka izreka); naložila odvetniku, da v roku 30 dni po prejemu te odločbe sodišču posreduje pisno pravno mnenje o možnosti uspeha v pravdi v zgoraj navedeni zadevi (3. točka izreka) in odvetnika poučila o roku vrnitve napotnice.

2. Odločitev je utemeljila z ugotovitvijo, da je prosilec prejemnik denarne socialne pomoči, zato se njegov finančni položaj v skladu z drugim odstavkom 12. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ne ugotavlja, prosilec pa izpolnjuje tudi pogoje iz 24. člena ZBPP, saj njegova zadeva ni očitno nerazumna, obenem pa je pomembna za njegov socialno-ekonomski položaj. BPP je bila prosilcu dodeljena v skladu z 28. členom ZBPP.

3. Tožnik v tožbi odločitvi oporeka. Ne strinja s 1. točko izreka odločbe, niti z zapisom njegovega priimka. Toženo stranko je obvestil, da je v predmetni zadevi, na katero se nanaša prošnja za dodelitev BPP, že uveljavljal pravico do BPP, ki mu je bila z odločbo Okrožnega sodišča v Celju z dne 18. 9. 2013 odobrena in da je bilo pridobljeno tudi strokovno mnenje odvetnika. Poudaril je tudi, da zato odvetnika rabi za sestavo tožbe in zastopanje pred sodišči prve stopnje. Ne strinja se z odobritvijo BPP v obsegu iz 1. točke izreka, ker za takšno vrsto BPP ni zaprosil. Tožena stranka je imela možnost preveriti že podano strokovno mnenje odvetnika A.A., ki se nahaja v spisu zadeve Bpp 1706/2013, Okrožnega sodišča v Celju. Iz tega razloga je zmotna navedba oziroma ugotovitev tožene stranke, da je bilo njegovi prošnji ugodeno, nikjer pa ni navedeno, da njegovi prošnji za dodelitev odvetnika za sestavo tožbe in zastopanje pred sodišči prve stopnje ni bilo ugodeno. S sporno odločitvijo mu tožena stranka povzroča škodo, ker se bo zadeva po nepotrebnem zavlekla. Povzema tudi ugotovitve v zvezi z nezakonitim črtanjem iz evidence brezposelni oseb. V nadaljevanju navaja, da je bila odločba naslovljena na osebo B.B. ter pripominja, da je zapis priimka na kuverti odločbe pravilen. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in izda novo odločbo, ki bo glasila na njegov priimek in ime. in predlaga tudi, da se mu dodeli odvetniška pomoč za sestavo in vložitev tožbenega zahtevka ter za zastopanje pred sodiščem prve stopnje. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka, ki jih iz previdnosti ocenjuje na 100 EUR.

4. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in odgovor na tožbo, v katerem prereka navedbe tožnika ter vztraja pri izpodbijani odločitvi. Navaja, da je bila tožniku odobrena BPP v skladu z določili 2. alinee drugega odstavka 28. člena ZBPP, zato ker v konkretnem primeru iz tožnikove prošnje ter njegovih dopolnitev niso bile razvidne temeljne predpostavke odškodninske odgovornosti. Tožena stranka strokovnega mnenja na katerega se sklicuje tožnik v tožbi ni dobila, pred prejemom obrazloženega strokovnega mnenja, pa o tem ali je razumno vlagati odškodninsko tožbo, ne more odločiti. Ker je toženka ravnala v skladu z določbami ZBPP, meni da tožnik nima pravnega interesa za vložitev tožbe zoper izpodbijano odločbo. Po prejemu ustreznega pravnega menja bo treba odločiti o tem, ali se bo tožniku dodelila BPP v zaprošeni obliki ali obsegu.

K I. točki izreka:

5. Tožba ni utemeljena.

6. Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se z razlogi izpodbijane odločbe strinja in jih na podlagi prvega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v izogib ponavljanju posebej ne navaja, glede tožbenih navedb pa dodaja:

7. Med strankama je sporno, ali je tožena stranka s tem, ko je tožnikovi vlogi ugodila tako, da mu je dodelila BPP za pravno svetovanje, ki presega prvi pravni nasvet, ravnala pravilno in zakonito.

8. Sodišče na podlagi predloženih listin spisa ugotavlja, da je tožnik 11. 12. 2014 zaprosil za dodelitev BPP v obsegu svetovanja, sestave tožbe in zastopanja pred sodišči prve stopnje. Prav tako listine spisa dokazujejo, da je tožena stranka tožnika dne 17. 12. 2014 pozvala, naj svojo prošnjo dopolni, kar je tožnik storil 18. 12. 2014. 9. Glede na vsebino tožnikove prošnje (predvsem oblike zaprošene BPP), sodišče ugotavlja, da je bilo njegovi prošnji ugodeno le delno. Tožena stranka bi pravzaprav morala tožnikovo prošnjo v delu, ki se nanaša na prošnjo za dodelitev BPP za sestavo tožbe in zastopanje pred sodišči prve stopnje zavrniti, česar pa ni storila. Po presoji sodišča z navedeno opustitvijo, predvsem zato, ker je tožena stranka v 1. točki izreka izrecno navedla obseg dodeljene BPP, to je ugotovitev temeljnih predpostavk odškodninske odgovornosti, od ugotovitve katerih je odvisna tudi morebitna nadaljnja presoja določbe 24. člena ZBPP v zvezi z vložitvijo tožbe, ni bistveno kršila določb postopka, zaradi katerih bi moralo sodišče izpodbijano odločbo odpraviti ( 237. člen Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP). Tožnik ima namreč možnost, da v kolikor bo to izhajalo iz pisnega pravnega mnenja odvetnika, pri organu za BPP vložiti novo prošnjo za BPP, za vložitev tožbe in zastopanje pred sodiščem prve stopnje. Odobritev BPP se namreč lahko veže samo na dokončanje posameznih faz postopka v isti zadevi (2. alineja drugega odstavka 28. člena ZBPP). Ob vsaki vložitvi prošnje za BPP pa organ za BPP med drugim presoja tudi, da zadeva ni očitno nerazumna, torej da ima prosilec v zadevi za katero vlaga BPP, verjetne izglede za uspeh, kar mu nalaga 24. člen ZBPP.

10. V zvezi z zgoraj navedeno ugotovitvijo sodišče zavrača tudi tožbeni ugovor, da bi morala tožena stranka vse podatke o zadevi, tudi že pridobljeno strokovno mnenje odvetnika A.A., na katero se nanaša njegova vloga, pridobiti od Okrožnega sodišča v Celju. Po presoji sodišča namreč ta dolžnost veže predvsem tožnika, torej je on tisti, ki bi moral toženo stranko pravilno in vestno seznaniti z vsemi podatki relevantnimi za rešitev njegove vloge. Tožnik je za dodeljeno obliko BPP zaprosil sam, po presoji sodišča pa ne v prošnji, ne v dopolnitvi vloge z dne 18. 12. 2014 ni izrecno navedel, da mu je bila s strani Okrožnega sodišča v Celju dne 18. 9. 2013 že dodeljena BPP v tej zadevi, niti tega podatka oziroma listine ni priložil tožbi.

11. V nadaljevanju pa sodišče zavrača tudi tožbeni ugovor, ki se nanaša na pravilnost zapisa tožnikovega priimka. Za primere kot je navedeni, ZUP v določbi 223. člena omogoča izdajo sklepa o popravi pomote. Tožena stranka je to določbo uporabila in dne 27. 1. 2015 izdala sklep št. BPP 795/2014, s katerim je nepravilen zapis tožnikovega imena v izreku izpodbijane odločbe popravila tako, da ga je pravilno zapisala.

12. Ker je po presoji sodišča izpodbijana odločba pravilna in zakonita, sodišče pa v postopku pred njeno izdajo tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

K II. točki izreka:

13. Tožeča stranka je zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je sodišče tožbo zavrnilo, mora tožeča stranka sama nositi svoje stroške, zato je sodišče o tem odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.