Jedro

Ni sporno, da bi bila tožnica ob upoštevanju posebnega statusa, takoj sprejeta na svojo prvo željo in sicer: na Univerzo v Ljubljani, Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje, Slikarstvo — Video, animacija in novi mediji UN, če bi toženka navedeni posebni status (10% bonus) tožnice upoštevala že v okviru rednega izbirnega postopka in ne šele naknadno. Po presoji sodišča zato določba tretjega odstavka 32. člena Pravilnika o razpisu za vpis in izvedbi vpisa v visokem šolstvu, po kateri se posebni status ne upošteva v rednem, ampak šele v naknadnem izbirnem postopku, presega zakonski okvir pooblastila iz četrti odstavka 69.a. člena ZViS2 in je tudi po vsebini nasprotna tej zakonski določbi, zato je pri odločanju ni dopustno uporabiti (exceptio illegalis).

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Univerze v Ljubljani, Komisije univerze za pritožbe kandidatov v prijavno-sprejemnih postopkih št. 2023562746-odl z dne 9. 8. 2023 se odpravi in se zadeva vrne Univerzi v Ljubljani, Komisiji univerze za pritožbe kandidatov v prijavno-sprejemnih postopkih v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

_O izpodbijani odločbi_

1. Prorektorica prof. dr. A. A., predsednica Komisije univerze za pritožbe kandidatov v prijavno-sprejemnih postopkih (v nadaljevanju Komisija) je na podlagi sklepa Komisije z dne 9. 8. 2023, 40. člena Zakona o visokem šolstvu (v nadaljevanju ZViS), Pravilnika o razpisu za vpis in izvedbi vpisa v visokem šolstvu (v nadaljevanju Pravilnik), Razpisa za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe v študijskem letu 2023/2024 (v nadaljevanju Razpis), ob smiselni uporabi Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) zavrnila tožničino pritožbo zoper sklep o rezultatu izbirnega postopka v prvem prijavnem roku za vpis v prvi letnik v študijskem letu 2023/2024 Univerze v Ljubljani, Visokošolske prijavno-informacijske službe z dne 19. 7. 2023 (v nadaljevanju Sklep) zaradi prijave za vpis št. 2023526746 ( 1. točka izreka) in ugotovila, da v postopku niso nastali stroški postopka (2. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izhaja, da je bila tožnica s Sklepom sprejeta na njeno tretjo študijsko željo in sicer: Univerzo v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Etnologija in kulturna antropologija UN - enopredmetna smer, univerzitetni, redni študij. Toženka je ugotovila, da tožnica na prvo študijsko željo, Univerzo v Ljubljani, Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje, Slikarstvo — Video, animacija in novi mediji UN ni bila sprejeta, ker ni dosegla zadostnega števila točk, ker je bil minimum 69,9 točk, tožnica pa jih je dosegla 68,17. Toženka je ugotovila, da tožnica na drugo študijsko željo, Univerzo Novi Gorici, Akademijo umetnosti, Digitalne umetnosti in prakse VS ni bila sprejeta, ker ni opravljala preizkusa posebnih sposobnosti oziroma nadarjenosti. Toženka je ugotovila, da je tožnica z odločbo št. 2023526746 z dne 16. 5. 2023, pridobila status kandidatke s posebnim statusom/posebnimi potrebami v prijavno-sprejemnem postopku za vpis v prvi letnik dodiplomskega študija v študijskem letu 2023/2024. 3. Toženka je na podlagi tretjega odstavka 32. člena Pravilnika o razpisu za vpis in izvedbi vpisa v visokem šolstvu (v nadaljevanju Pravilnik), ki določa, da se na seznam naknadno sprejetih kandidatov uvrstijo tudi kandidati s posebnimi potrebami in posebnim statusom, ki so si ta status pridobili v prijavno-sprejemnem postopku, se v rednem izbirnem postopku niso nikamor uvrstili, izpolnjujejo pogoje za vpis v študijski program in dosežejo najmanj 90 % minimuma točk, potrebnih za uvrstitev1, upoštevajoč, da se je tožnica v rednem izbirnem postopku uvrstila na enega izmed želenih študijskih programov (tretjo željo), pritožbo tožnice zavrnila. Toženka je pojasnila, da se je v rednem izbirnem postopku tožnica uvrstila na enega izmed želenih študijskih programov, in sicer na tretjo željo, zato se status tožnice s posebnim statusom oziroma s posebnimi potrebami ni upošteval. Toženka je poudarila, da če bi lahko upoštevala tožnici dodeljeni posebni status (10% bonus) že v okviru rednega izbirnega postopka in ne šele naknadno, bi bila tožnica ob upoštevanju posebnega statusa, takoj sprejeta na svojo prvo željo, in sicer na Univerzo v Ljubljani, Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje, Slikarstvo — Video, animacija in novi mediji UN.

4. Toženka je še navedla, da Zakon o visokem šolstvu (v nadaljevanju ZViS) v 69.a členu ne vsebuje podlage, ki bi ministrstvu, kot izvršilni veji oblasti, dovoljevala, da v svojih izvršilnih predpisih uvede različno obravnavanje študentov s posebnimi potrebami v rednem in naknadnem postopku. Toženka meni, da je podzakonski akt brez zakonske podlage uvedel rešitev, ki odstopa od omenjene zakonske določbe. Po oceni toženke Pravilnik za te kandidate ni ugodnejši, saj se jim posebni status upošteva šele v naknadnem izbirnem postopku in ne že v rednem. Kandidati s posebnimi potrebami oziroma posebnim statusom so zato po mnenju toženke diskriminirami na podlagi osebnih okoliščin. Toženka je še pojasnila, da je kljub navedenemu tožničino pritožbo zavrnila, saj nima pristojnosti za odločanje v nasprotju z veljavnimi predpisi (Pravilnikom), tudi če meni, da je predpis nezakonit. _Navedbe tožnice_

5. Tožnica v bistvenem navaja, da toženka ni upoštevala priznanega statusa ob točkovanju v prvem izbirnem krogu kot kandidatki s posebnimi potrebami, zato je bila tožnica prikrajšana v možnosti uvrstitve na prvo željo, ki je Univerza v Ljubljani, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, Slikarstvo — Video, animacija in novi mediji UN. Izpostavlja, da že toženka sama v izpodbijani odločbi ugotavlja, da bi morali biti kandidati s posebnim statusom oziroma posebnimi potrebami obravnavani na način, da bi se jim dodeljeni status upošteval že v rednem izbirnem postopku in ne šele naknadno, saj so zaradi tega ti kandidati diskriminirani na podlagi posebnih (pravilno osebnih, opomba sodišča) okoliščin, ki je z Ustavo Republike Slovenije prepovedana. Pri tem povzema ugotovitve toženke in poudarja, da je izpodbijana odločba neutemeljena, nezakonita in diskriminatorna do oseb z določenimi ovirami in priznanim statusom ter posebnimi potrebami. Pojasnjuje, da so bile za študij na Akademiji vnaprej znane omejitve vpisa, zato meni, da je na podlagi 69.a člen ZViS, kot kandidatka s posebnimi potrebami upravičena do posebne obravnave že v prvem izbirnem postopku, kljub temu, da toženka izpodbijano odločitev utemeljuje z 32. členom Pravilnika. Ta je do kandidatov s posebnimi potrebami diskriminatoren, saj se njihov poseben položaj upošteva šele v primeru, če niso bili razvrščeni nikamor drugam.

6. Glede na navedeno tožnica, ki je kandidatka s posebnimi potrebami, meni, da je bila z izpodbijano odločbo prikrajšana za možnost spoštovanja pravice do enakopravne obravnave že v prvem izbirnem krogu, ker se ni upošteval njen poseben status in ji je kljub uspešno opravljenem preizkusu na Akademiji (ob upoštevanju 10% bonusa zaradi statusa kandidata s posebnimi potrebami) in izpolnitvi ostalih pogojev (zaključeno šolanje, opravljena matura), onemogočen visokošolski študij, za katerega je izkazala talent, velik interes in ga je uvrstila kot prvo željo med izbranimi študiji. Tožnica sodišču predlaga, da tožbi v celoti ugodi in izpodbijano odločbo odpravi ter priglaša stroške postopka.

_Navedbe toženke_

7. Toženka se v odgovoru na tožbo sklicuje na navedbe podane v izpodbijani odločbi in jih v celoti ponavlja. Dodatno pojasnjuje, da se prijavno-sprejemni vpisni postopek vodi v skladu z določili Pravilnika in Razpisa ter da ZViS v 69.a členu določa, da so kandidati s posebnimi potrebami in s posebnim statusom upravičeni do ugodnejše obravnave v izbirnem postopku v primeru omejitve vpisa. Toženka poudarja, da med strankama ni sporno, da bi bila tožnica ob upoštevanju posebnega statusa, takoj sprejeta na svojo prvo željo, in sicer: na Univerzo v Ljubljani, Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje, Slikarstvo — Video, animacija in novi mediji UN, če bi toženka navedeni posebni status (10% bonus) tožnice lahko upoštevala že v okviru rednega izbirnega postopka in ne šele naknadno. Ponovno izpostavlja, da se zaveda, da za ureditev, ki izhaja iz Pravilnika in Razpisa v določbah ZViS ni podlage.

8. V nadaljevanju toženka pojasnjuje, da prijavno-sprejemnega postopka ni možno voditi mimo sprejetih pravil in pogojev, ampak je treba pri obravnavi prijav upoštevati izključno tista pravila, ki jih določata Pravilnik in Razpis. Toženka nima pooblastil, ki jih ima sodišče, skladno s katerimi lahko odloči na podlagi samega zakona, če presodi, da Pravilnik predpisuje omejitev brez zakonske podlage. Zato sodišču predlaga, da tožbi ugodi v delu, ki se nanaša na sprejem v tožničino prvo željo, Univerzo v Ljubljani, Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje, Slikarstvo - Video, animacija in novi mediji UN. Glede tožničine zahteve za povrnitve stroškov pa toženka zatrjuje, da ta ni utemeljena.

**K točki I. izreka**

9. Sodišče je na podlagi 279.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v z zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odločilo na podlagi pisnih vlog in pisnih dokazov brez glavne obravnave, ker sta se stranki obravnavi pisno odpovedali (5. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

10. Sodišče je v dokaznem postopku vpogledalo v listine strank, ki so v sodnem spisu označene kot priloge A1, A2, od B1 do B9 in listine spisa toženke št. 20235267. Tožba je utemeljena.

11. Ni sporno, da je tožnica študentka s posebnimi potrebami v smislu 69.a. člena ZViS. Študenti s posebnimi potrebami (in študenti s posebnim statusom) so upravičeni do: (i) ugodnejše obravnave v izbirnem postopku v primeru omejitve vpisa, (ii) prilagoditve izvajanja študijskih programov in (iii) dodatne strokovne pomoči pri študiju, pri čemer lahko napredujejo in dokončajo študij v daljšem času, kot je predvideno s študijskim programom, in pri tem obdržijo druge pravice in ugodnosti študentov iz prvega odstavka 69. člena ZViS (tretji odstavek 69. a člena ZViS). Četrti odstavek 69.a. člena ZViS pooblašča ministra, pristojnega za visoko šolstvo, da določi postopke in podrobnejši način izvrševanja pravic iz tretjega odstavka 69.a člena ZviS. Zakonsko pooblastilo iz četrtega odstavka 69. a člena ZViS torej ne predvideva, da bi se s podzakonskim predpisom lahko določali celo strožji pogoji za vpis študentov s posebnimi potrebami. Zakon je jasen in določa ravno nasprotno in sicer, da imajo študentje s posebnimi potrebami (i) ugodnejšo obravnavo v izbirnem postopku v primeru omejitve vpisa, (ii) prilagoditve izvajanja študijskih programov in (iii) dodatne strokovne pomoči pri študiju, pri čemer lahko napredujejo in dokončajo študij v daljšem času, kot je predvideno s študijskim programom.

12. Določba tretjega odstavka 32. člena Pravilnika, ki določa, da se na seznam naknadno sprejetih kandidatov uvrstijo tudi kandidati s posebnimi potrebami in posebnim statusom, ki so si ta status pridobili v prijavno-sprejemnem postopku, se v rednem izbirnem postopku niso nikamor uvrstili, izpolnjujejo pogoje za vpis v študijski program in dosežejo najmanj 90 % minimuma točk, potrebnih za uvrstitev, nedvomno vzpostavlja slabši pogoj za študente s posebnimi potrebami, saj se v rednem postopku njihov status ne upošteva, zato ne gre za ugodnejšo obravnavo kandidatov s posebnimi potrebami, kot to zahteva tretji odstavek 69. a člena ZViS. Pravilnik določa, da se v primeru, ko se v rednem izbirnem postopku kandidat uvrsti na enega izmed želenih študijskih programov (pa čeprav na tretjo željo, kot v tožničinem primeru), ne upošteva status kandidata (tožnice) s posebnimi potrebami, kar nedvomno pomeni manj ugodno obravnavo kandidata s posebnimi potrebami, ki je ravno zaradi posebnih potreb, upravičen do ugodnejše obravnave v izbirnem postopku v primeru omejitve vpisa, kot to jasno določa tretji dostavek 69.a člena ZViS.

13. Ni sporno, da bi bila tožnica ob upoštevanju posebnega statusa, takoj sprejeta na svojo prvo željo in sicer: na Univerzo v Ljubljani, Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje, Slikarstvo — Video, animacija in novi mediji UN, če bi toženka navedeni posebni status (10% bonus) tožnice upoštevala že v okviru rednega izbirnega postopka in ne šele naknadno.

14. Po presoji sodišča zato določba tretjega odstavka 32. člena Pravilnika, po kateri se posebni status ne upošteva v rednem, ampak šele v naknadnem izbirnem postopku, presega zakonski okvir pooblastila iz četrti odstavka 69.a. člena ZViS2 in je tudi po vsebini nasprotna tej zakonski določbi, zato je pri odločanju ni dopustno uporabiti (exceptio illegalis).

15. Sodišče je na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 zaradi napačno uporabljenega materialnega prava izpodbijano odločbo odpravilo in na podlagi četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 vrnilo zadevo v ponoven postopek toženki. Toženka bo morala o zadevi ponovno odločati tako, da bo odločila o tožničini prijavi za vpis št. 2023526746 v prvi letnik v študijskem letu 2023/2024 Univerze v Ljubljani, ne da bi uporabila navedeno določbo Pravilnika3. Toženka bo morala ob pravilni uporabi materialnega prava skladno s stališči iz te sodbe ugotoviti upoštevno dejansko stanje in o pravici tožnice izdati novo odločbo.

**K točki II izreka**

16. Sodišče je tožbi ugodilo, zato je tožnica po tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju: Pravilnik 1). Sodišče je upoštevalo, da je bil upravni spor rešen brez glavne obravnave, tožnica ni imela pooblaščenca, zato se ji priznajo stroški upravnega spora v višini 15,00 EUR (prvi odstavek 3. člena Pravilnika 1 v zvezi s prvim odstavkom 2. člena Pravilnika 1). Sodišče je tožnici dosodilo tudi zakonske zamudne obresti od stroškov postopka, ki tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika) do prenehanja obveznosti.

1 Enak v desetem poglavju Razpisa za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe v študijskem letu 2023/2024 (v nadaljevanju Razpis). 2 Določba tretjega odstavka 153. člena Ustave določa, da morajo biti podzakonski predpisi in drugi splošni akti v skladu z ustavo in z zakoni. Skladno z ustaljeno prakso Ustavnega sodišča Republike Slovenije1 mora biti zakon vsebinska podlaga za izdajanje podzakonskih aktov, ki smejo zakonsko normo dopolnjevati le do te mere, da z dopolnjevanjem ne uvajajo originarnih nalog države in da z zakonom urejenih pravic in obveznosti ne zožujejo. To pomeni, da so podzakonski akti na zakon vezani tako, da v vsebinskem smislu ne smejo določati ničesar brez zakonske podlage in zunaj vsebinskih okvirov, ki morajo biti v zakonu izrecno določeni ali iz njega vsaj z razlago ugotovljivi (glej sodbo Ustavnega sodišča RS U-I-138/08 z dne 17. 9. 2009 (8. točka obrazložitve), U-I-84/09 z dne 2. 7. 2009 (8. točka obrazložitve) in U-I-150/99 z dne 10. 10. 2001 (7. točka obrazložitve). 3 Glej tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sodbi X Ips 10/2022 z dne 27. 5. 2023.