Jedro

Na odločitev o zaključku stečaja ne more vplivati dejstvo, da imajo posamezni upniki zoper stečajnega dolžnika določene terjatve.

Tako na odločitev o zaključku stečaja tudi ne more vplivati dejstvo, da je bila terjatev upnika - pritožnika v pravdi, na katero je bil napoten, pravnomočno ugotovljena, saj se v primeru zaključka stečaja po 2. odst. 99. čl. ZPPSL ne opravi razdelitev stečajne mase. Zato upnik tudi ne more priti do poplačila svoje terjatve.

Izrek

1.Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

2.Stečajni dolžnik sam trpi stroške pritožbenega odgovora.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zaključilo stečajni postopek nad dolžnikom (1. točka izreka), ker s prodajo dolžnikovih osnovnih sredstev pridobljena sredstva niso zadoščala niti za stroške stečajnega postopka oz. za njegovo nadaljnje vodenje. Po pravnomočnosti tega sklepa pa naj bi se dolžnik izbrisal iz sodnega registra (2. točka izreka).

Upnik C.P. d.d. se je proti navedenemu sklepu pritožil (po pooblaščeni odvetnici). Uveljavljal je vse pritožbene razloge (iz 15. čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL) v zvezi s 1. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP/99)).

Predlagal pa je razveljavitev izpodbijanega sklepa.

Stečajni dolžnik je na pritožbo odgovoril. Kot neutemeljene je prerekal pritožbene navedbe in predlagal zavrnitev pritožbe. Pri tem je priglasil stroške sodnih taks za pritožbeni odgovor (z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje drugostopne odločbe do plačila).

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na določbo 2. odst. 93. čl. ZPPSL, pri čemer pa gre očitno za napako v številki navedenega člena oz. za pomotno navajanje zakonske določbe, saj iz obrazložitve sicer izhaja, da je uporabilo določbo 2. odst. 99. čl. ZPPSL, po kateri se stečajni postopek zaključi, če premoženje, ki bi prišlo v stečajno maso, ne zadošča niti za stroške tega postopka ali je neznatne vrednosti.

Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da s prodajo dolžnikovih osnovnih sredstev pridobljena sredstva "ne zadoščajo niti za stroške stečajnega postopka oz. za njegovo nadaljnje vodenje". Zato je stečajni postopek z izpodbijanim sklepom zaključilo. Upnik te ugotovitve s pritožbo ni izpodbijal. Zato je sodišče druge stopnje na podlagi 15. čl. ZPPSL v zvezi z 2. točko 365. čl. ZPP/99 pritožbo upnika kot neutemeljeno zavrnilo in napadeni sklep v celoti (saj izbris dolžnika iz sodnega registra zavisi od zakonitosti in pravilnosti sklepa o zaključku stečajnega postopka) potrdilo (1. točka izreka).

Na odločitev o zaključku stečaja namreč ne more vplivati dejstvo, da imajo posamezni upniki zoper stečajnega dolžnika določene terjatve (gl. VS Lj., Cpg 1018/93, odločbo, objavljeno v ZPPSL(-A) s komentarjem, Gospodarski vestnik, Ljubljana 1997, str. 465, 4.). Tako na odločitev o zaključku stečaja tudi ne more vplivati dejstvo, da je bila terjatev upnika (v zvezku 1.240.872,00 SIT s pripadki) ugotovljena s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 1.12.1999, opr. št. XI Pg 149/98-12, ki je postala pravnomočna dne 4.1.2000, saj se v primeru zaključka stečaja po 2. odst. 99. čl. ZPPSL ne opravi razdelitev stečajne mase. Zato upnik tudi ne more priti do poplačila svoje terjatve.

Ker odgovor na pritožbo proti sklepu v zakonu ni predviden (15. čl. ZPPSL v zvezi s 366. čl. ZPP/99), stroškov pritožbenega odgovora ni mogoče šteti za potrebne stroške. Zato je sodišče druge stopnje na podlagi 15. čl. ZPPSL v zvezi s 1. odst. 165. čl. in 155. čl. ZPP/99 sklenilo, da jih stečajni dolžnik trpi sam (2. točka izreka).