Jedro

Izrek inšpekcijske odločbe je jasen in določen. V izreku je natančno opisan način in obseg nedovoljene nadzidave obstoječega stanovanjskega objekta, s čemer je jasno opredeljen predmet izvršbe in posledično tudi tožnikova obveznost glede odstranitve nadzidave. Prav tako je tožniku naložena vzpostavitev v prejšnje stanje, torej v stanje, kakršno je bilo pred nelegalno gradnjo. Z navedenim je po presoji sodišča obveznost tožnika dovolj natančno določena in ima tudi vse potrebne sestavine, da je mogoče odločbo izvršiti.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je gradbeni inšpektor odločil, da mora tožnik takoj ustaviti gradnjo nadzidave obstoječega stanovanjskega objekta na zemljišču parc. št. 41/3 k.o. ... (1. točka izreka); da mora do dne 1. 10. 2013 odstraniti nadzidani del objekta in vzpostaviti objekt v prejšnje stanje (2. točka izreka); da bo v primeru neizpolnitve obveznosti opravljena izvršba nedenarne obveznosti po drugih osebah ali s prisilitvijo (3. točka izreka); da za objekt veljajo prepovedi iz 158. člena ZGO-1 (4. točka izreka). V obrazložitvi odločbe navaja, da je bilo v postopku ugotovljeno, da je tožnik pričel graditi nadzidavo obstoječega stanovanjskega objekta v letu 1982, ne da bi za to pridobil ustrezno gradbeno dovoljenje. Gradbeno dovoljenje za sporno nadzidavo bi tožnik moral imeti tako po določbah Zakona o graditvi objektov, ki je veljal od leta 1973 do 1984, kot zakona, ki je veljal v času 1984 do 2002, kakor tudi po trenutno veljavnem Zakonu o graditvi objektov (ZGO-1). Ker v obravnavanem primeru do izdaje inšpekcijske odločbe investitor ni pridobil gradbenega dovoljenja, je objekt šteti kot nelegalno gradnjo po veljavnem ZGO-1. S tem pa je podana pravna podlaga iz 152. člena ZGO-1 za izrek inšpekcijskega ukrepa.

Tožena stranka je v pritožbenem postopku spremenila 2. točko izreka inšpekcijske odločbe tako, da mora inšpekcijski zavezanec odstraniti nadzidani del objekta do 31. 1. 2014 in vzpostaviti prejšnje stanje. Z navedeno spremembo je tožena stranka ukrep uskladila z določbo 152. člena ZGO-1, saj mora tožnik vzpostaviti stanje, kakršno je bilo pred nelegalno gradnjo. V preostalem pa je pritožbo tožnika zavrnila, saj je izrek izpodbijane odločbe povsem določen in ni dvoma, na katero nelegalno gradnjo se ukrep nanaša. Po izrecni zakonski določbi 146. člena ZGO-1 se inšpekcijska odločba lahko izda v skrajšanem postopku brez zaslišanja strank, zato se določbe ZUP uporabljajo le sekundarno. V skrajšanem postopku pa se postopek izvede brez udeležbe strank in tudi njeno zaslišanje ni predpisano. Zaradi navedenega ni bilo kršeno načelo zaslišanja strank.

Tožnik v tožbi ugovarja, da iz izpodbijane odločbe z dne 10. 6. 2013 ni mogoče ugotoviti, za kateri objekt sploh gre, zaradi česar ni mogoče z zanesljivostjo ugotoviti, če se morda odločba nanaša na objekt, ki je bil obravnavan že v odločbi istega organa izdani dne 30. 11. 2012. Ker to ni jasno, gre za očitno samostojno novo odločbo, s tem za samostojni novi objekt, na katerega se nanaša sporni ukrep. Na parceli št. 41/3 k.o. ... pa ni dveh objektov, torej je odločba z dne 30. 6. 2013 v celoti nova, kar pomeni, da gre za dva postopka, od katerih je bil prvi začet v letu 2012, drugi pa v letu 2013. Če pa gre pri sporni odločbi za nadomestitev kakšnega prejšnjega akta, mora to biti v odločbi tudi izrecno navedeno. Sicer pa tožnik ni bil vabljen na nobeno zaslišanje, niti ni sodeloval v postopku, zato gre za kršitev upravnega postopka. Predlaga, da sodišče odločbi prvostopnega in drugostopnega organa odpravi, ter da se izda nadomestna odločba, ki bo dopolnjevala odločbo z dne 30. 11. 2012. Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba ni utemeljena.

Predmet tega postopka se nanaša na inšpekcijski ukrep izrečen na podlagi 152. člena ZGO-1 zaradi nelegalne gradnje. V skladu z navedeno določbo gradbeni inšpektor v primeru nelegalne gradnje odredi, da se gradnja takoj ustavi ter da se že zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odpravi, vzpostavi v prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, del objekta oz. zemljišče, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je tožnik investitor objekta na zemljišču parc. št. 41/3 k.o. ..., kakor tudi, da za nadzidavo obstoječega stanovanjskega objekta ni pridobil gradbenega dovoljenja po ZGO-1 niti po predpisih, ki so veljali v času izvajanja del. ZGO-1 v prvem odstavku 3. člena določa, da se gradnja novega objekta, rekonstrukcija objekta in odstranitev objekta lahko začne na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja. Po točki 12.1 člena 2 istega zakona pa nelegalna gradnja pomeni, da se gradnja oz. dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oz. so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja. Glede na ugotovljeno dejansko stanje, kot izhaja iz podatkov spisa, se sodišče v celoti strinja z ugotovitvami tožene stranke in prvostopnega organa, da gre v tožnikovem primeru za nelegalno gradnjo. Prav tako se tudi strinja z razlogi navedenimi v izpodbijanih odločbah ter se nanje v izogib ponavljanju sklicuje v tej sodbi (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1).

V zvezi s tožbenimi ugovori pa sodišče ugotavlja, da ti niso utemeljeni. Odločba gradbenega inšpektorja z dne 10. 6. 2013, ki jo tožnik izpodbija v tej tožbi, je bila izdana v ponovljenem postopku, potem ko je drugostopni organ z odločbo št. 0612-232/2012-2-01031423 z dne 22. 1. 2013 odpravil odločbo gradbenega inšpektorja št. 06122-1486/2012/6 z dne 30. 11. 2012 ter zadevo vrnil prvostopnemu organu v ponoven postopek z napotkom, da mora opraviti inšpekcijski pregled na kraju samem ter z vso skrbnostjo ugotoviti dejansko stanje. V primeru, ko drugostopni organ odpravi odločbo prvostopnega organa, se zadeva vrne v stanje, kot je bilo pred izdajo odpravljene odločbe. To pomeni, da odločbe ni več ter mora organ ponovno odločiti o zahtevku stranke oz. v primeru postopka, uvedenega po uradni dolžnosti, ponovno odločiti o zadevi. Tožnik zato neutemeljeno ugovarja, da v konkretnem primeru obstajata dve odločbi, ki se nanašata na isti objekt, in sicer odločba z dne 30. 11. 2012 in odločba z dne 10. 6. 2013. Ker je bila prva odločba z dne 30. 11. 2012 že odpravljena na podlagi odločitve organa druge stopnje, prvostopni organ v ponovnem postopku ne nadomesti prejšnje odločbe (ker te ni več) z novo odločbo, kot to zmotno zatrjuje tožnik, temveč le ponovno odloči o stvari.

Neutemeljeni so tudi tožbeni ugovori glede kršitve pravil postopka, ker tožnik v postopku ni sodeloval. Kot je že pravilno pojasnila tožena stranka, se inšpekcijski postopek opravlja v skladu z določbami ZGO-1. Po določbi 146. člena navedenega zakona pa vodenje inšpekcijskega postopka, izrekanje ukrepov in vročanje inšpekcijskih odločb šteje za nujen ukrep v javnem interesu, zato se odločba lahko izda v skrajšanem postopku brez zaslišanja strank. ZGO-1 je torej glede na določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) specialni predpis, ki omogoča, da se inšpekcijska odločba izda brez zaslišanja strank. Opustitev zaslišanja tožnika kot inšpekcijskega zavezanca zato ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka. Gradbeni inšpektor pa je na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja tudi imel dovolj podlage za izdajo odločbe v skrajšanem postopku, z vročitvijo inšpekcijske odločbe pa je tožnik imel enake možnosti za varstvo svojih pravic in pravnih koristi, kot stranka v postopku.

Tudi izrek inšpekcijske odločbe, ki ga je delno spremenila tožena stranka, je po mnenju sodišča jasen in določen. V 1. točki izreka je natančno opisan način in obseg nedovoljene nadzidave obstoječega stanovanjskega objekta. S tem je torej jasno opredeljen predmet izvršbe in posledično tudi tožnikova obveznost glede odstranitve nadzidave. Prav tako je tožniku naložena vzpostavitev v prejšnje stanje, torej v stanje, kakršno je bilo pred nelegalno gradnjo. Z navedenim je tako po presoji sodišča obveznost tožnika dovolj natančno določena in ima tudi vse potrebne sestavine, da je mogoče odločbo izvršiti.

Ker se v inšpekcijskem postopku preverja le, ali se gradnja, za katero je predpisano gradbeno dovoljenje, izvaja oziroma je izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja, je tudi po presoji sodišča gradbeni inšpektor tožniku utemeljeno naložil odstranitev nezakonito izvedene nadzidave ter v zvezi z objektom izrekel prepovedi na podlagi 158. člena ZGO-1. Sodišče je zato presodilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožba pa neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.