Jedro

Odlog plačila sodne takse je izjema od pravila, da je potrebno sodno takso plačati že ob vložitvi vloge. Izjeme pa je potrebno presojati ozko, zato za odlog plačila ne zadošča npr. že obstoj težkih gospodarskih razmer ali slabo likvidnostno stanje, temveč mora predlagatelj zatrjevati in nato še dokazati, da je njegovo premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje takšno, da bi bilo s takojšnjim plačilom ogrožena njegova dejavnost.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se predlog tožene stranke za odlog plačila sodne takse za postopek s pritožbo z dne 29. 1. 2015 zavrne.

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožila tožena stranka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zakon o sodnih taksah – 1 (ZST-1) v četrtem odstavku 11. člena določa, da sodišče odloži plačilo sodne takse pravni osebi za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, če pravna oseba sredstev za plačilo takse ne more zagotoviti takoj brez ogrožanja svoje dejavnosti.

5. Tožena stranka je dne 29. 1. 2015 prosila za odlog plačila sodne takse za pritožbo. Navedla je, da „njena trenutna likvidnostna situacija ni najboljša in da šele pričakuje določena sredstva, s katerimi bi lahko poravnala sodno takso in omogočila nadaljnje preživetje svoji družbi“.

6. Sodišče prve stopnje je predlog tožene stranke za odlog plačila sodne takse zavrnilo z obrazložitvijo, da tožena stranka z gornjimi navedbami ni zadostila trditvenemu (ker ni predložila nobenih dokazov pa tudi ne dokaznemu) bremenu glede okoliščin, navedenih v četrtem odstavku 11. člena ZST-1. 7. Takšnemu stališču sodišča prve stopnje pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje. Odlog plačila sodne takse je izjema od pravila, da je potrebno sodno takso plačati že ob vložitvi vloge. Izjeme pa je potrebno presojati ozko, zato za odlog plačila ne zadošča npr. že obstoj težkih gospodarskih razmer ali slabo likvidnostno stanje, temveč mora predlagatelj zatrjevati in nato še dokazati, da je njegovo premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje takšno, da bi bilo s takojšnjim plačilom ogrožena njegova dejavnost (prim. člena 7. in 212. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Podane trditve morajo biti do te mere konkretizirane, da sodišču omogočajo presojo, ali je predlog za odlog plačila sodne takse po materialnem pravu utemeljen. Ker tožena stranka tem zahtevam ni zadostila, je sodišče prve stopnje njen predlog za odlog plačila sodne takse pravilno zavrnilno.

8. Tožena stranka sicer v pritožbi širi svoje navedbe iz predloga za oprostitev plačila sodne takse (pojasnjuje, da plačilo naložene sodne takse ob vseh tekočih obveznostih poslovanja ni mogoče; da ima kot upnica v teku več izvršilnih postopkov, vendar poplačila (še) ni prejela; da jo bremenijo visoki stroški povezani z več sodnimi postopki; da bo sodno takso lahko plačala naslednji teden po vložitvi predloga za taksno oprostitev), vendar pritožbeno sodišče teh navedb ni moglo upoštevati, saj so na podlagi prvega odstavka 337. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1 prepozne in predstavljajo nedopustne pritožbene novote. Tožena stranka jih namreč prvič podaja šele v pritožbi, pri tem pa ne izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogla navesti že v predlogu za oprostitev plačila sodne takse.

9. Sodišče o odlogu plačila sodne takse odloča v vsakem primeru posebej, upoštevaje okoliščine v trenutku nastanka taksne obveznosti, zato dejstvo, da je bilo toženi stranki, kot navaja v pritožbi, že nekajkrat odloženo plačilo sodne takse na odločitev v tej zadevi nima nobenega vpliva, enako kot tudi ne okoliščina, da je tožena stranka po vložitvi obravnavane pritožbe plačala naloženo sodno takso.

10. Glede na navedeno in ker tudi ni zasledilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. členom ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

11. Na podlagi prvega odstavka 366.a člena ZPP je o pritožbi odločala sodnica posameznica.