Jedro

S popravnim sklepom ni dopustno popravljati in dopolnjevati razlogov za odločitev, pa tudi ne nasprotij med izrekom in obrazložitvijo. Povedano drugače, institut poprave sodbe ni namenjen odpravljanju napak pri vsebinskem odločanju, kamor spadajo tudi napačno ugotovljene dejanske okoliščine primera.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je z odločbo II Ips 294/2009 z dne 8. 12. 2011 odločilo o reviziji tožeče stranke zoper sodbo in sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2751/2008 z dne 29. 10. 2008, v zvezi s sodbo in sklepoma Okrožnega sodišča v Ljubljani P 2454/2006-III z dne 13. 3. 2008 in z dne 7. 4. 2008. 2. Toženka je 7. 3. 2012 vložila predlog za popravo pomote z dne 5. 3. 2012, v katerem navaja, da je pri zapisu datuma 7. 12. 1991 v izreku odločbe Vrhovnega sodišča prišlo do očitne pisne pomote. Iz obrazložitve odločbe Vrhovnega sodišča je razvidno, da se 7. 12. 1991 nanaša na datum pravnomočnosti odločbe o razveljavitvi kazni zaplembe premoženja. Datum je napačen, saj iz (predložene) odločbe o razveljavitvi kazni zaplembe izhaja, da je postala pravnomočna šele 19. 9. 1993. V skladu z navedenim naj Vrhovno sodišče po 328. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) izda popravni sklep.

3. Predlog za izdajo popravnega sklepa ni utemeljen.

4. Z institutom poprave sodbe iz 328. člena ZPP lahko sodišče popravi (le) napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom. S popravnim sklepom ni dopustno popravljati in dopolnjevati razlogov za odločitev, pa tudi ne nasprotij med izrekom in obrazložitvijo.(1) Povedano drugače, institut poprave sodbe ni namenjen odpravljanju napak pri vsebinskem odločanju, kamor spadajo tudi napačno ugotovljene dejanske okoliščine primera.

5. Slednjih, zaradi vezanosti na dejansko stanje, ki sta ga ugotovili nižji sodišči (tretji odstavek 370. člena ZPP), Vrhovno sodišče niti ne sme popraviti. Tudi pravdne stranke dejanskih ugotovitev nižjih sodišč, razen preko uspešnega uveljavljanja bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, in to z ustreznim pravnim sredstvom, ne morejo izpodbijati. Navedeno se nanaša tudi na ugotovitve pritožbenega sodišča (glej prvi odstavek na tretji strani sodbe pritožbenega sodišča) o datumu nastopa pravnomočnosti odločbe o razveljavitvi kazni zaplembe premoženja.

6. Na tem mestu velja še pripomniti, da je Vrhovno sodišče zaradi ugotovljene bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP z odločbo v tem delu odločitev nižjih sodišč razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo v novo sojenje. Ni razloga, da toženka na (zatrjevano) pomanjkljivost ne bo mogla (uspešno) opozoriti v ponovljenem postopku, v katerem se bodo dejstva ponovno ugotavljala.

7. Ker torej predlog ni utemeljen, ga je Vrhovno sodišče zavrnilo.

Op. št. (1): Tako tudi odločba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 45/2004 in Cp 14/2005 z dne 22. 12. 2005 in Lojze Ude in drugi: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, 2009, str. od 199 do 203.