Jedro

Pri odločanju o zvišanju preživnine je potrebno ugotoviti in opredeliti otrokove potrebe v denarju, ker je to ob možnosti staršev prvo izhodišče za določitev preživnine.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu nad zneskom 7.000,00 SIT mesečne preživnine za vsakega otroka in glede pravdnih stroškov razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je ugodilo tožbenemu zahtevku za zvišanje preživnine in tožencu naložilo od 1.8.1993 plačevanje zvišane mesečne preživnine in sicer za mld. Ž.Ž. namesto 4.313,00 SIT preživnino v znesku 10.000,00 SIT in za mld. E.Ž. namesto preživnine v znesku 4.313,00 SIT mesečno preživnino v znesku 8.000,00 SIT. Tožencu je tudi naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 10.140,00 SIT.

Proti tej sodbi se pritožuje tožena stranka in sicer glede preživnine za oba mld. tožnika, kolikor presega 7.000,00 SIT mesečno in glede pravdnih stroškov. S preživnino v znesku 7.000,00 SIT za vsakega otroka se toženec strinja, ne pa z višjo. Predvsem pa ni podlage za določitev različnih preživnin za otroka. Oba namreč obiskujeta osnovno šolo, hči 6. razred, sin pa 8. razred osnovne šole. Stroški za oba otroka so približno enaki, saj med tem dvema razredoma ni nobene razlike v višini stroškov. Sodišče sicer vzame za izhodišče minimalne stroške za oskrbo otrok, ki jih objavlja Center za socialno delo. Tam je res napravljena razmejitev med otroci do 14. leta starosti in starejšimi. Ta razmejitev je narejena zato, ker so navadno otroci nad 14. letom že v srednji šoli, kar pa v danem primeru ne pride v poštev. Sodišče opira odločitev na relativno dober zaslužek toženca, pri tem pa omenja možnost dodatnega zaslužka.

Toženec se dodatno ne ukvarja z ničemer, saj njegove službene obveznosti tega ne dovoljujejo, sicer pa bi zakonita zastopnica morala trditve o dodatnem zaslužku dokazati. Poleg tega se sklicuje sodišče na dejstvo, da se bo sin prihodnje leto vključil v srednjo šolo, to dejstvo pa ne more biti upoštevano že sedaj, saj gre za bodoče negotovo dejstvo. Tudi o stroških je odločalo napačno, ker se je toženec strinjal z višino preživnine do zneska 7.000,00 SIT, tako da sta mld. tožnika uspela le z razliko zahtevka in ne s celoto.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče pravilno ugotovilo spremenjene okoliščine na strani otrok in obeh pravdnih strank, tako da je zvišanje preživnine za oba mld. tožnika utemeljeno (čl. 132/5 ZZZDR). Temu tožena stranka tudi ne ugovarja, ugovarja zgolj višini preživnine in še to le nad zneskom preživnine 7.000,00 SIT za vsakega otroka. Prvostopno sodišče je novo zvišano preživnino določilo v skladu z določbami čl. 79. ZZZDR, vendar je določbe tega člena uporabilo napačno. Upoštevalo je le možnosti vsakega izmed staršev ter se s tovrstnimi ugotovitvami prvostopnega sodišča pritožbeno sodišče strinja, razen kolikor je omenjena toženčeva možnost dodatnega zaslužka, ki je vendarle premalo konkretizirana. Ni pa prvostopno sodišče ugotovilo in opredelilo potreb preživninskih upravičencev v denarju, kar je prvo izhodišče za določitev preživnine. Zgolj sklicevanje na podatke Centra za socialno delo o minimalnih stroških otroka ne more zadoščati, še posebej ne za določitev dveh različno visokih preživnin, kjer pritožba utemeljeno opozarja, da zgolj minimalna razlika v letih ne more biti podlaga za različno višino preživnin. Potrebe preživninskih upravičencev morajo biti izkazane v denarju, v tej smeri pa je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Zato pritožbeno sodišče zaključuje, da prvostopno sodišče ni pravilno uporabilo čl. 79 ZZZDR, kar pomeni zmotno uporabo materialnega prava, ob tem pa je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Zato je bilo treba pritožbi ugoditi in sodbo v izpodbijanem delu, kolikor preživnini za mld. tožnika presegata nesporno zvišano preživnino v znesku 7.000,00 SIT s pripadajočimi zamudnimi obrestmi, in glede pravdnih stroškov razveljaviti (čl. 370/3 ZPP).

V nadaljevanju postopka bo potrebno dokazni postopek v nakazani smeri dopolniti. Tako bo potrebno nekatere izdatke, katerih narava to dopušča, natančneje ugotoviti (npr. morebitne stalne mesečne stroške za prehrano v šoli, za športne aktivnosti in podobno). Tiste stroške, za katere ne prihajajo v poštev eksaktne dokazne metode, pa bo potrebno ugotoviti ob uporabi čl. 223. ZPP, pri čemer pa bo seveda potrebno morebitno različno visoko preživnino dodatno utemeljiti. Ne bo pa mogoče upoštevati bodočih negotovih dejstev, na kar tudi utemeljeno opozarja pritožba.

Delna razveljavitev prvostopne sodbe je narekovala tudi razveljavitev odločbe o stroških, o katerih bo potrebno v celoti ponovno odločiti na koncu ponovljenega postopka.