Jedro

Očitane kršitve so tudi po presoji sodišča takšne narave, da so skladno s 6. alinejo šestega odstavka 238. člena ZZavar bile razlog, da je Agencija tožnici pravilno in upravičeno izrekla ukrep odvzema dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z odločbo 40105/0978/14-33,7,37 z dne 13. 6. 2014 (v nadaljevanju Odločba o začetku postopka) je senat Agencije za zavarovalni nadzor (v nadaljevanju Agencija) na podlagi 268. člena, drugega odstavka 317. člena in druge ter 6. alineje šestega odstavka 238. člena Zakona o zavarovalništvu (nadaljevanju ZZavar) pričel pri tožnici postopek za odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja, ker je ugotovil, da je podan utemeljen sum, da je tožnica kršila določbe 301. člena, 303. člena in 306. člena ZZavar z ravnanjem, ki ga navaja. Postopek pregleda poslovanja tožnice je potekal od 7. 10. 2013 do 17. 12. 2013. 2. Z odločbo 40105-2758/2014-33,37 z dne 28. 11. 2014 (v nadaljevanju Odločba o odvzemu dovoljenja) je senat Agencije na podlagi zapisnika o pregledu poslovanja in ugotovitvah v okviru pregleda poslovanja pri tožnici 40105-2284/13-33,7 z dne 18. 12. 2013 s prilogami (v nadaljevanju Zapisnik), pripomb tožnice z dne 20. 1. 2014 na Zapisnik s prilogami (v nadaljevanju Pripombe), Odločbe o začetku postopka in izjave tožnice o razlogih za odvzem dovoljenja z dne 24. 7. 2014 s prilogami (v nadaljevanju Izjava) ugotovil, da je tožnica, ki ima dovoljenje Agencije za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja 30220-1936/02-4-ZN z dne 8. 10. 2002 kršila določbe 301. člena, 303. člena in 306. člena ZZavar, s tem ko Agenciji na njeno pisno zahtevo v postopku pregleda poslovanja, ki je potekal od 7. 10. 2013 do 17. 12. 2013, ni omogočila pregleda vseh zahtevanih poslovnih knjig, spisov in druge dokumentacije in je Agenciji onemogočila dostop in vpogled v originalno dokumentacijo pred 21. 10. 2013 in sicer v register zavarovalnih zastopnikov in register zavarovalnih zastopniških družb po tretjem odstavku 231. člena ZZavar (zahtevano po točki 7 in 8 zahteve za pregled poslovanja 40105-1748/2013-33,7), s čimer je Agencija hotela ugotoviti ali je tožnica vodila register zavarovalnih zastopnikov in register zavarovalnih zastopniških družb tudi že pred 21. 10. 2013, ko je bil Agenciji prvič od pričetka pregleda poslovanja, ki se je pričel 7. 10. 2013, omogočen dostop in vpogled v omenjena registra, in s tem ugotovitev, ali je tožnica poslovala v skladu z določbo 231. člena ZZavar. Agenciji je tožnica onemogočila dostop in vpogled v originalno dokumentacijo, in sicer v ponudbe za življenjska zavarovanja, pridobljene od 7. 9. 2013 dalje, vključno s ponudbami za življenjska zavarovanja, ki so se pridobivale v času pregleda poslovanja (zahtevano po točki 9 zahteve za pregled poslovanja št. 40105-1748/2013-33,7), ponudbe za življenjska zavarovanja, ki so bile v obdobju od 1. 6. 2013 dalje stornirane (zahtevano po točki 9 zahteve za pregled poslovanja št. 40105-1748/2013-33,7), vso spremljajočo dokumentacijo (korespondenca z zavarovanci, reklamacije in pritožbe zavarovalcev itd.) k ponudbam za življenjska zavarovanja, pridobljenim od 1. 6. 2013 dalje (zahtevano po točki 9 zahteve za pregled zavarovanja št. 40105-1748/2013-33,7), s čimer je Agencija hotela ugotoviti ali v praksi poslovanja tožnice prihaja do morebitnega vnaprejšnjega ali naknadnega podpisovanja ponudb za življenjska zavarovanja s strani zavarovalnih zastopnikov z dovoljenjem Agencije za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja brez njihove prisotnosti pri zavarovalcih ob aktivnostih, povezanih s pripravami na sklenitev zavarovalnih pogodb, in s tem ugotovitev, ali je tožnica poslovala v skladu z določbo 230. člena ZZavar. Agenciji je bil šele kasneje omogočen dostop in vpogled le v del navedene originalne dokumentacije. Tožnica je šele po zaključku pregleda poslovanja dostavila del navedene originalne dokumentacije. Agenciji je bil onemogočen dostop in vpogled v originalno dokumentacijo, in sicer v obvestila po 217. členu ZZavar pri ponudbah za življenjska zavarovanja, ki so se pridobivale v času pregleda poslovanja in pri ponudbah za življenjska zavarovanja, ki so bile v obdobju od 1. 6. 2013 dalje stornirane (zahtevano po točki 14 zahteve za pregled poslovanja št. 40105-1748/2013-33,7), s čimer je Agencija hotela ugotoviti, ali v praksi poslovanja tožnice prihaja do morebitnega vnaprejšnjega ali naknadnega podpisovanja obvestil po 217. členu ZZavar s strani zavarovalnih zastopnikov z dovoljenjem Agencije za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja brez njihove prisotnosti pri zavarovalcih ob aktivnostih, povezanih s pripravami na sklenitev zavarovalnih pogodb, in s tem ugotovitev, ali je tožnica poslovala v skladu z določbo 217. člena ZZavar. Agenciji je bil šele kasneje omogočen dostop in vpogled le v del navedene originalne dokumentacije. Tožnica je šele po zaključku pregleda poslovanja dostavila del navedene originalne dokumentacije (točka 1.1 izreka).

3. V točki 2 izreka je Agencija ugotovila, da tožnica ni izročila vseh zahtevanih računalniških izpiskov oz. kopij evidenc oz. drugih poslovnih knjig in dokumentacije in sicer Agenciji ob pričetku pregleda poslovanja 7. 10. 2013 in kasneje, v času poteka pregleda poslovanja ni izročila poslovnih knjig, poslovne dokumentacije, administrativnih oziroma poslovnih evidenc v obliki fizičnih kopij ali v elektronski obliki, kot je bilo zahtevano in specificirano z zahtevo za pregled poslovanja št. 40105-1748/2013-33,7, v sledečih primerih: letno poročilo za leto 2011, kar je bilo zahtevano po točki 2 zahteve za pregled poslovanja št. 40105-1748/2013-33,7; ponudbe za življenjska zavarovanja, pridobljene od 7. 9. 2013, vključno s ponudbami za življenjska zavarovanja, kar je bilo zahtevano po točki 9 zahteve za pregled poslovanja št. 40105-1748/2013-33,7; ponudbe za življenjska zavarovanja, ki so bile v obdobju od 1. 6. 2013 dalje stornirane, kar je bilo zahtevano po točki 9 zahteve za pregled poslovanja št. 40105-1748/2013-33,7; vsa spremljajoča dokumentacija (korespondenca z zavarovalci, reklamacije in pritožbe zavarovalcev itd.) k ponudbam za življenjska zavarovanja pridobljenimi od 1. 6. 2013 dalje (tudi ponudbe za življenjska zavarovanja, ki so se pridobivale v času pregleda poslovanja in pridobljene ponudbe za življenjska zavarovanja, ki so bile kasneje stornirane), kar je bilo zahtevano po točki 9 zahteve za pregled poslovanja št. 40105-1748/2013-33,7; stroga evidenca v času pregleda poslovanja zadolženih ponudb za življenjska zavarovanja – ponudb, ki jih je pri zavarovalnicah zadolžila tožnica (podpisana potrdila (primopredajni zapisniki) o ponudbah za življenjska zavarovanja, ki jih je pri zavarovalnicah zadolžila tožnica), kar je bilo zahtevano po točki 10 zahteve za pregled poslovanja št. 40105-1748/2013-33,7; podjemne pogodbe z vsemi prilogami in aneksi, veljavne v obdobju od 1. 1. 2013 dalje, kar je bilo zahtevano po točki 11 zahteve za pregled poslovanja št. 40105-1748/2013-33,7; pogodbe o zastopanju, sklenjene z zavarovalnicami in z drugimi zavarovalno zastopniškimi družbami, z vsemi prilogami in aneksi, veljavne v obdobju od 1. 1. 2013 dalje, kar je bilo zahtevano po točki 12 zahteve za pregled poslovanja št. 40105-1748/2013-33,7; obvestila po 217. členu ZZavar pri ponudbah za življenjska zavarovanja, ki so se pridobivale v času pregleda poslovanja in pri ponudbah za življenjska zavarovanja, ki so bile v obdobju od 1. 6. 2013 dalje stornirane, kar je bilo zahtevano po točki 14 zahteve za pregled poslovanja št. 40105-1748/2013-33,7; poročila in obvestila po drugem odstavku 2. člena Sklepa o vsebini poročil in obvestil iz 176. člena in 239. člena Zakona o zavarovalništvu ter načinu in rokih poročanja (Uradni list RS, št. 122/00 in nasl.) za leto 2012 in leto 2013, kar je bilo zahtevano po točki 15 zahteve za pregled poslovanja št. 40105-1748/2013-33,7 (točka 1.2 izreka). Tožnica ni zagotovila ustreznih pripomočkov za pregled računalniško vodenih poslovnih knjig in drugih evidenc in sicer Agenciji ob pričetku pregleda poslovanja dne 7. 10. 2013 in tudi kasneje v času poteka pregleda poslovanja za pregled konto kartic in saldakontov vseh kupcev in dobaviteljev za leti 2012 in 2013 ni zagotovila ustreznih pripomočkov (računalniški terminal in tiskalnik), kot je bilo skladno s 306. členom ZZzavar zahtevano in specificirano v točki 4 zahteve za pregled poslovanja št. 40105-1748/2013-33,7 točka 1.3 izreka).

4. Agencija je ugotovila, da so na podlagi dejanj iz točk 1.1., 1.2. in 1.3. izreka te odločbe podani razlogi iz 6. alineje šestega odstavka 238. člena ZZavar za odvzem dovoljenja Agencije za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja tožnici, zato se tožnici odvzame dovoljenje Agencije za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja 30220-1936/02-4-ZN z dne 8. 10. 2002 (točka 2 izreka). Tožnica je dolžna Agenciji v roku 15 dni od vročitve te odločbe plačati pavšalno nadomestilo stroškov za opravljanje nadzora v višini 625,50 EUR na transakcijski račun Agencije, ki ga navaja, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka 3 izreka).

5. Tožnica odločbo o začetku postopka in odločbo o odvzemu dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja izpodbija s tožbo, v kateri navaja, da je bila navedena odločba o odvzemu dovoljenja izdana v nasprotju z določbo 319. člena ZZavar, saj ni bil spoštovan 30 dnevni rok. Agencija tožnici očita, da ji ni omogočila vpogleda v vso zahtevano poslovno dokumentacijo. Tožnica prvenstveno ugovarja, da ji Agencija ni določila primernega roka za predložitev vse zahtevane dokumentacije, saj je bila ta zelo obsežna. Tožnica je zahtevo Agencije za predložitev dokumentacije prejela 26. 9. 2013, kar pomeni, da je bil dan rok 12 dni. V tem obdobju pa je bila močno kadrovsko okrnjena, saj je bil direktor od 25. 9. do 18. 10. 2013 v bolniškem staležu, ena delavka je bila na porodniškem dopustu, nato pa tudi na bolniškem staležu, zato je tožnica z vlogo zaprosila Agencijo za odlog pregleda poslovanja za mesec dni. Agencija je s postopkom pričela 7. 10. 2013. Direktor v času pregleda ni bil ves čas prisoten, prišel je le trikrat, ko je podpisal zapisnike o pregledu, je pa kljub bolezni želel sodelovati. Drugi subjekti pa niso bili pooblaščeni za predajo poslovne dokumentacije. Gre za zelo obsežno dokumentacijo. Drugi zaposleni pri tožnici pa niso vedeli, kje se ta dokumentacija nahaja, niti ne bi razumeli zahteve Agencije za pregled poslovanja tožnice.

6. Agencija je zmotno ugotovila dejansko stanje, ko je navedla, da je šele tožnica Agenciji 16. 10. 2013 prvič omogočila dostop in vpogled v del originalne poslovne dokumentacije ter nato še 17. 10. 2013 in 21. 10. 2013. Agencija je 7. 10. 2013 prejela celotno dokumentacijo, navedeno v točkah 1., 2., 3. in 5. priloge k zahtevi za pregled poslovanja z dne 25. 9. 2013. Tožnica prilaga zapisnike o predani dokumentaciji z dne 7. 10. 2013 in 14. 10. 2013. Tožnica tudi meni, da je njena zamuda z izročitvijo registra zavarovalnih zastopnikov in registra zavarovalnih zastopniških družb za 14 dni opravičena (izročena 21. 12. 2013). Ob izročitvi te dokumentacije je tožnica pojasnila, da se je register nahajal ves čas v tajništvu (v sprejemni pisarni za stranke) na vidnem mestu in je bilo vanj tudi možno ves čas vpogledati. Agencija sama navaja, da je tožnica k pripombam na zapisnik o pregledu poslovanja, ki ji jih je prejela 20. 1. 2014, priložila kopije zahtevane dokumentacije, delno pa originale (originalne ponudbe življenjskega zavarovanja s podpisanimi kontrolnimi listi ponudb od 7. 9. 2013 dalje do konca pregleda). Agencija kot bistveni razlog za pregled poslovanja tožnice navaja, da je želela ugotoviti, ali v praksi prihaja do morebitnega vnaprejšnjega ali naknadnega podpisovanja ponudb za življenjsko zavarovanje s strani zavarovalnih zastopnikov z dovoljenjem Agencije in ali je tožnica poslovala skladno z 230. členom ZZavar. Agencija pa naknadno prejete dokumentacije očitno ni želela vpogledati. V postopku Agencija tudi ni spoštovala načela ugotavljanja materialne resnice in je ravnala v nasprotju s četrtim odstavkom 7. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), kar obrazloži. Tožnica je predlagala naj Agencija opravi poizvedbe pri zavarovalnicah, kdo je bil v tem obdobju pri ponudbah, ki jih je tožnica izročila naknadno. Enako velja glede naknadnega podpisovanja ponudb s strani zavarovalnih zastopnikov z dovoljenjem Agencije. Ne strinja se z navedbo Agencije, da je naknadna izročitev kopij poslovne dokumentacije brez dokazne vrednosti in Agenciji ne omogoča ugotovitve pravega dejanskega stanja. Pri zavarovalnem zastopniku A.A. ni bilo ugotovljenih nepravilnosti.

7. Protispisno je navajanje Agencije, da je v zahtevi za pregled poslovanja in v treh dopolnitvah te zahteve od tožnice zahtevala vpogled v originalno dokumentacijo. V niti eni od obširnih zahtev za pregled poslovanja Agencija ni zahtevala predložitve in vpogleda v originalno poslovno dokumentacijo in s tem v zvezi tožnico tudi v postopku ni ustno opozorila. Kljub izrecnim pripombam Agencija tudi ni navedla določno, kateri del originalne dokumentacije tožnica ni izročila. Ne drži tudi trditev, da je iz zahteve za pregled poslovanja jasno izhajalo, katero dokumentacijo mora tožnica predložiti. Zato je tudi Agencija večkrat dopolnjevala to zahtevo. Tudi zavarovalnicam B., C. in D. ni bilo jasno, kaj morajo Agenciji predložiti. Tožnica pa je kot prilogo k izjavi o razlogih za odvzem dovoljenja predložila Agenciji preglednico ponudb v tiskani elektronski obliki na presečni dan 4. 11. 2013. Glede očitka, da je bilo 1388 izmed 2577 zadolženih ponudb za življenjska zavarovanja predanih za določitev v drugo zavarovalno zastopniško družbo, Agencija ne navede določno katerim in tudi ne kdaj. Agencija je v dopolnitvi zahteve za pregled poslovanja z dne 28. 10. 2013 pod točko 1.7 zahtevala spisek v tiskani obliki in v elektronski obliki in ni zahtevala predložitve drugih podatkov. Glede presečnega dne 16. 7. 2014 pa navaja, da je bila prvotna zahteva Agencije nejasna, zato jo je Agencija tudi dopolnila. Kolikor bi Agencija tožnici odobrila odlog pregleda poslovanja, ki ga je predlagala tožnica, bi lahko pravočasno predložila vso zelo obsežno dokumentacijo v zvezi z zadolženimi ponudbami. Ob predaji dokumentacije 4. 11. 2013 (zapisnik), ko je tožnica predložila spisek 710 zadolženih ponudb za življenjska zavarovanja po strogi evidenci na presečni dan 4. 11. 2014 pa Agencija ni zahtevala vpogleda v originalno dokumentacijo.

8. Neupravičen je očitek, da Agenciji tožnica ni izročila ponudb za življenjska zavarovanja, ki so bila od 1. 6. 2013 dalje stornirana (5 storniranih ponudb, ki jih navede). Navedeno je bilo priloženo k ponudbam v dveh registratorjih, ki jih je Agencija pregledala. V zvezi s 14 točko zahteve za pregled poslovanja navaja, da je Agencija zahtevala te dokumente v elektronski obliki in ne v originalu. Ob izročitvi pa bi lahko zahtevala tudi vpogled v originale. Ne drži trditev, da je tožnica šele 25. 10. 2013 prvič omogočila vpogled v del originalne dokumentacije po točki 9 in 10 zahteve za pregled poslovanja. V točki 9 zahteve za pregled poslovanja je Agencija zahtevala le dostop in vpogled v stornirane ponudbe za življenjska zavarovanja od 1. 6. 2013 dalje, ne pa v ponudbe za življenjska zavarovanja s statusom prazna oz. stornirana. Navedbe v zapisniku o predani dokumentaciji z dne 4. 11. 2013, pod točko 7 s tem v zvezi pa so nekorektne, saj je navedeno dokumentacijo tožnica Agenciji predala oz. je pooblaščenim osebam Agencije omogočila vpogled. Direktor je sicer ta zapisnik podpisal, ne da bi ga prebral, ker je Agenciji zaupal. Glede zapisnika o predani dokumentaciji z dne 28. 11. 2013 tožnica Agenciji tudi očita, da je ravnala zavajujoče tudi zato, ker v zapisnik o predani dokumentaciji ne sodi navajanje dokumentacije, ki ni bila predana.

9. Glede točke 1.2 izreka odločbe o odvzemu dovoljenja tožnica navaja, da je menila, da zadostuje letno poročilo za leto 2012, ker zajema tudi letno poročilo za leto 2011 (skladno z določbami Zakona o gospodarskih družbah). Skladno s točko 11 zahteve za pregled poslovanja je Agenciji predložila 104 originalne podjemne pogodbe (registrator) in v obliki preglednic ter se z Agencijo dogovorila, da jih zaradi obsežnosti dokumentacije ni potrebno skenirati. Tožnici ni znano, zakaj Agencija ni sestavila zapisnika o predaji pogodb o zastopanju, sklenjenih z zavarovalnicami (točka 12 zahteve za pregled poslovanja), predanih v posebnem registratorju. Glede očitka, da ni predložila poročila in obvestila po drugem odstavku 2. člena Sklepa o vsebini poročil in obvestil iz 176. člena in 239. člena ZZavar ter načinu in rokih poročanja za leto 2012 in 2013 (točka 15 zahteve za pregled poslovanja) navaja, da se izmed petih ugotovljenih kršitev, navedenih v zapisniku o pregledu poslovanja, le ena nanaša na navedeno obdobje. V zvezi s točko 1.3 izreka odločbe o o odvzemu dovoljenja, v kateri Agencija tožnici očita, da ni zagotovila ustreznih pripomočkov za pregled računalniško vodenih poslovnih knjig in drugih evidenc, računalniškega terminala in tiskalnika (kršitev 236. člena ZZavar) se sklicuje na 8. člen ZUP, ter navaja, da tega pooblaščena oseba Agencije od tožnice ni zahtevala.

10. Sklepno pa tožnica dodaja, da bi v primeru ugoditve vloge tožnice za odložitev pregleda poslovanja oz. podaljšanja raka za izročitev zahtevane poslovne dokumentacije, Agencija vso zahtevano poslovno dokumentacijo tožnice pravočasno prejela. Po mnenju tožnice zamuda roka ne bi smela predstavljati podlago za izrek tako hude sankcije, kot je odvzem dovoljenja za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja. Tožnica letno zavaruje več kot 2000 oseb, preko nje se preživlja več kot 100 ljudi. Agencija navaja, da je bilo bistvo pregleda tožničinega poslovanja ugotoviti spoštovanje določb 217. člena in 230. člena ZZavar. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo o odvzemu dovoljenja spremeni tako, da tožnici izreče pogojni odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja, ki se ne bo izvršil, če tožnica v roku 1 leta ne bo storila nove kršitve, zaradi katere je mogoče odvzeti dovoljenje za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja, podrejeno pa, da izpodbijano odločbo o začetku postopka in izpodbijano odločbo o odvzemu dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja odpravi in zadevo vrne toženki v ponovni postopek. V vsakem primeru pa naj tožnici prisodi povračilo stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, pod izvršbo.

11. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je 30-dnevni rok od prejema izjave o razlogih za odvzem dovoljenja oz. od izteka roka za takšno izjavo, naveden v prvem odstavku 319. člena ZZavar, instrukcijski. Tožnici je Agencija določila primeren rok za predložitev zahtevane dokumentacije in ta ni bil prekratek, kot to trdi tožnica. Zahteva za pregled poslovanja je bila tožnici vročena 26. 9. 2013, rok 12 dni pa za 4 dni odstopa od zakonsko določenega minimalnega roka iz 304. člena ZZavar. Kadrovska okrnjenost tožnice ne predstavlja utemeljenega razloga za podaljšanje roka. Ponovno navaja, da je bil direktor v času pregleda prisoten v poslovnih prostorih in izročal Agenciji kopije dokumentacije oz. dele originalne dokumentacije. Ugovor glede domnevne odsotnosti direktorja pa tudi sicer pomeni novo dejstvo (novota). V času pregleda poslovanja je bila prisotna tudi E.E., finančna koordinatorka, ki jo je direktor pooblastil 17. 10. 2013 za pripravo in predložitev dokumentacije pooblaščeni osebi Agencije. Prisoten je bil tudi odvetnik F.F., ki ga je direktor 17. 10. 2013 pooblastil za vsa dejanja v postopku pregleda poslovanja in je prav tako izročal dokumentacijo pooblaščenim osebam Agencije, kar izhaja iz zapisnikov, ki jih navaja. Agencija je predhodno navedene subjekte večkrat pozvala in natančno zahtevala predložitev poslovne dokumentacije ter evidenc tožnice, te pa kljub pozivom pooblaščenim osebam Agenciji niso izročile vse zahtevane dokumentacije in evidenc ter jim tudi niso omogočile vpogleda v zahtevano originalno dokumentacijo tožnice.

12. Glede registra zavarovalnih zastopnikov in zavarovalnih zastopniških družb se sklicuje na navedbe v zapisniku o predani dokumentaciji z dne 21. 10. 2013 in navaja, da tožnica pred navedenim dnem ni omogočila vpogleda. Navedba, da sta se register zavarovalnih zastopnikov in register zavarovalnih zastopniških družb nahajala ves čas pri tožnici v tajništvu, v sprejemni pisarni za stranke, na vidnem mestu, pomeni tožbeno novoto in se s tem v zvezi sklicuje na 285. člen ZZavar. Glede ugovora, da Agencija tožnico ni nikoli ustno pozvala na predložitev dokumentacije v originalu pojasni, da se postopek nadzora in pregleda poslovanja nadzorovanega subjekta izvaja pisno. V zvezi z navedbo, da sploh nikoli (ne ustno ne pisno) Agencija od tožnice ni zahtevala dokumentacije v originalu pa navaja, da jo je zahtevala pisno in to večkrat, med drugim tudi v dopolnitvi zahteve za pregled poslovanja z dne 28. 10. 2013, kar izhaja iz točke 2. Agencija je v tej dopolnitvi zahteve za pregled poslovanja tudi natančno zahtevala predložitev statusa ponudb za življenjsko zavarovanje po strogi evidenci na dan 4. 11. 2013. V zvezi s prejetim spiskom zadolženih ponudb za življenjsko zavarovanje po strogi evidenci na dan 4. 11. 2013 pa navaja, da je tožnica prikazala, da je imela zadolženih 710 ponudb, pri tem pa je navedla zgolj družbo G. d.o.o., kateri je bilo predano v zadolžitev le 57 ponudb, ni pa navedla drugih zavarovalnih zastopniških družb. V izjavi o razlogih za odvzem dovoljenja je tožnica navedla, da je bilo 1388 izmed 2577 zadolženih ponudb za življenjska zavarovanja predanih v zadolžitev drugim zavarovalno zastopniškim družbam, ni pa navedla katerim, kdaj, in tudi ni predložila nobenih dokazil kakor tudi ni podala nobenih pojasnil. Glede sklicevanja tožnice v izjavi o razlogih za odvzem dovoljenja (ki jo je Agencija prejela 25. 7. 2014) navaja 318. člen ZZavar, na podlagi katerega mora subjekt nadzora pri svojem sklicevanju predložiti dokaze, česar pa tožnica ni storila. Agencija vztraja, da je bilo zaradi oviranja pregleda poslovanja in nepredložitve dokumentacije Agenciji onemogočeno ugotoviti dejansko stanje in ugotoviti do kakšnih kršitev ZZavar je prihajalo pri poslovanju tožnice, s čimer obstaja nevarnost, da je s tem tožnica prikrila druge obsežnejše kršitve, ki bi že same po sebi predstavljale zadosten razlog za odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja. Agencija je že doslej zaradi oviranja pregleda subjektu nadzora že izrekla takšno sankcijo. Navaja sodbo Vrhovnega sodišča RS G 30/2011, po kateri za odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja zadostuje že ena kršitev (6 alineja šestega odstavka 238. člena ZZavar). Glede ostalih tožbenih ugovorov pa se Agencija sklicuje na svoje navedbe v zapisniku o pregledu poslovanja ter na obrazložitev obeh izpodbijanih odločb. Sodišču predlaga, da tožbo zavrne kot neutemeljeno in tožnici tudi naloži plačilo vseh stroškov postopka.

13. Tožba ni utemeljena.

14. Po presoji sodišča sta izpodbijani odločbi zakoniti iz razlogov, ki so navedeni v njuni obrazložitvi in se sodišče nanje sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), glede tožbenih ugovorov pa dodaja:

15. V postopku sodnega varstva po ZZavar sodišče preizkuša zakonitost odločbe Agencije o izreku ukrepa (v danem primeru odvzema dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja) tako glede pravilnosti uporabe procesnega in materialnega prava, kot tudi glede pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja. Na podlagi prvega odstavka 282. člena ZZavar je zoper odločbe Agencije dovoljeno začeti postopek sodnega varstva. V skladu z določbo 286. člena ZZavar sodišče preizkusi odločbo Agencije v mejah tožbenega zahtevka in v mejah razlogov, navedenih v tožbi, pri čemer pa po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb postopka iz zakona, ki ureja upravni spor (kršitve iz drugega odstavka 237. člena ZUP, na katere napotuje tretji odstavek 27. člena ZUS-1).

16. Tožnica s tožbo izpodbija tako odločbo o uvedbi postopka, kot tudi odločbo o odvzemu dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja. Skladno z drugim odstavkom 282. člena ZZavar zoper odločbo o uvedbi postopka za odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja (odločba Agencije z dne 13. 6. 2013) ni posebnega sodnega varstva. Na podlagi četrtega odstavka 282. člena ZZavar se ta lahko izpodbija le s tožbo v postopku sodnega varstva proti odločbi o odvzemu dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja (odločba Agencije z dne 28. 11. 2014). Upravno sodišče RS je kot stvarno pristojno sodišče pri presoji zakonitosti izpodbijane odločbe o izreku ukrepa odvzema dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja s formalne plati najprej preizkusilo, ali je bil postopek odločanja pred Agencijo izveden v skladu s posebnimi določbami ZZavar oz. v skladu z določbami ZUP, ki se na podlagi drugega odstavka 266. člena ZZavar-2 uporablja subsidiarno. V postopku sodnega varstva pa se v skladu z določbo drugega odstavka 281. člena ZZavar smiselno in podredno uporabljajo določbe ZUS-1. 17. Iz listin upravnega spisa nesporno izhaja, da je tožnica zavarovalna zastopniška družba, ki je 8. 10. 2002 pridobila dovoljenje Agencije za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja 30220-1936/02-4-ZN. Na podlagi prvega odstavka 232. člena ZZavar Agencija opravlja nadzor nad zavarovalnimi zastopniki oz. posredniki in zavarovalnimi zastopniškimi oz. posredniškimi družbami. V šestem odstavku 238. člena ZZavar je določeno, da Agencija odvzame dovoljenje za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja v osmih taksativno določenih primerih. Agencija je v obravnavani zadevi tožnici z izpodbijano odločbo o odvzemu dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja na podlagi 6. alineje šestega odstavka 238. člena ZZavar izrekla ukrep odvzema tega dovoljenja. Na podlagi citirane določbe ZZavar Agencija odvzame dovoljenje za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja oz. posredovanja med drugim tudi, če zavarovalna zastopniška oz. posredniška družba pooblaščeni osebi ne omogoči pregleda na način, določen v 301. členu do 306. členu ZZavar. Določbe od 301. člena do 306. člena ZZavar o opravljanju nadzora in pregleda poslovanja pa se skladno s 232. členom ZZavar smiselno uporabljajo tudi za nadzor in pregled poslovanja zavarovalnih zastopniških družb. 18. Nadzor Agencije se med drugim opravlja v skladu s 173. členom ZZavar tudi z opravljanjem pregleda poslovanja. Na podlagi prvega in drugega odstavka 301. člena ZZavar mora subjekt nadzora pooblaščeni osebi Agencije omogočiti pregled vseh poslovnih knjig, spisov in druge dokumentacije, kakor tudi izročiti računalniške izpise oz. kopije evidenc oz. drugih poslovnih knjig in dokumentacije. Subjekt nadzora mora v skladu z 303. členom ZZavar inšpektorju Agencije na njegovo zahtevo omogočiti, da opravi pregled poslovanja na sedežu ali v drugih prostorih ter mu omogočiti pregled poslovnih knjig, poslovne dokumentacije ter administrativnih oz. poslovnih evidenc, v obsegu, potrebnem za izvajanje posameznega nadzora. Subjekt nadzora mora Agenciji na njeno zahtevo izročiti računalniške izpise oz. kopije poslovnih knjig, poslovne dokumentacije ter administrativnih in poslovnih evidenc. V danem primeru je tožnica 26. 9. 2013 prejela zahtevo Agencije za pregled njenega poslovanja s pričetkom 7. 10. 2013, kar med strankama ni sporno in kar tožnica tudi sama navaja v tožbi. Ta zahteva je po presoji sodišča vsebovala primeren rok 12 dni, določen v skladu s prvim odstavkom 304. člena ZZavar (rok najmanj 8 dni). Vsebovala je tudi vse elemente iz tretjega odstavka 304. člena ZZavar. V zahtevi za pregled poslovanja z dne 25. 9. 2013 (priloga) je bil naveden točen popis poslovnih knjig, poslovne dokumentacije in evidenc tožnice. V dopolnitvah te zahteve z dne 21. 10. 2013, 28. 10. 2013 ter 8. 11. 2013 je med drugim Agencija tudi navedla, da mora subjekt nadzora omogočiti pooblaščenim osebam Agencije dostop in vpogled v poslovne knjige in poslovno dokumentacijo. V pravnem pouku pa se je tudi sklicevala na 6. alinejo šestega odstavka 238. člena ZZavar. Dne 18. 12. 2013 je bil sestavljen zapisnik o pregledu poslovanja in ugotovitvah v okviru pregleda poslovanja pri tožnici. Tožnica je pravočasno, 20. 1. 2014 vložila pripombe na ta zapisnik. Agencija je na podlagi predhodno navedenih listin 13. 6. 2014 izdala odločbo o začetku postopka za odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja, ker je obstajal utemeljen sum, da je tožnica kršila določbe 301. člena, 303. člena in 306. člena ZZavar. Za izdajo odločbe o začetku postopka odvzema dovoljenja pa zadošča, da Agencija razpolaga s podatki, iz katerih izhaja utemeljen sum, da je podan razlog za izrek ukrepa – v konkretnem primeru prenehanja dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja (prvi in drugi odstavek 317. člena ZZavar).

19. Postopek ukrepanja Agencije (odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja) poteka dvofazno. V prvi fazi odloči Agencija o začetku postopka, če iz razpoložljivih podatkov izhaja utemeljen sum kršitev določb ZZavar, ki predstavljajo razlog za odvzem dovoljenja (prvi odstavek 317. člena ZZavar). O začetku postopka za odvzem dovoljenja odloči Agencija z odločbo, ki vsebuje sestavine, določene v tretjem odstavku 317. člena ZZavar. Na podlagi četrtega odstavka 317. člena ZZavar v tej odločbi določi rok, ki ni krajši od 15 dni in daljši od 30 dni od vročitve odločbe subjektu nadzora, da se izjavi o razlogih za odvzem dovoljenja. V danem primeru je Agencija tožnici določila rok 30 dni za predložitev te izjave. Agencija je izjavo tožnice o razlogih za odvzem dovoljenja s prilogami prejela pravočasno, 25. 7. 2014. V drugi fazi (po prejemu izjave subjekta nadzora o razlogih za odvzem dovoljenja) pa Agencija odloči o samem ukrepu – o odvzemu dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja. Agencija je v predmetni zadevi tožnici z izpodbijano odločbo z dne 28. 11. 2014 izrekla ukrep odvzema dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja. Navedena odločba po mnenju sodišča vsebuje vse sestavine, določene v 321. členu ZZavar.

20. V obravnavanem postopku je bila po presoji sodišča tudi zagotovljena kontradiktornost postopka z vročitvijo odločbe o začetku postopka za odvzem dovoljenja tožnici 26. 9. 2013 (kar med strankama ni sporno). Z njo se je tožnica seznanila z dejstvi in dokazi, ki po mnenju Agencije utemeljujejo začetek postopka (glej sodbo Vrhovnega sodišča RS G 50/2011). Odločba o začetku postopka je po svoji vsebini procesna odločitev, s katero se začne postopek odvzema dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega nadzora. Za njeno izdajo zadošča, da Agencija razpolaga s podatki, iz katerih izhaja utemeljen sum, da je podan razlog za odvzem dovoljenja (prvi odstavek 317. člen ZZavar). V skladu s četrtim odstavkom 317. člen ZZavar je Agencija v odločbi o začetku postopka za odvzem dovoljenja določila rok 30 dni, v katerem se subjekt nadzora lahko izjavi o razlogih za začetek postopka. Tako je tožnico pravilno seznanila, da ima v roku 30 dni možnost podati izjavo o razlogih za odvzem dovoljenja, v kateri lahko navaja dejstva in predlaga dokaze. Navedeno je tožnica tudi storila in pravočasno predložila izjavo o razlogih za odvzem dovoljenja s prilogami, ki jo je Agencija prejela 25. 7. 2014 (prvi odstavek 318. člen ZZavar). V pravni položaj tožnice pa je bilo poseženo šele z odločbo o izreku ukrepa odvzema dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja. Posledično se odločba o začetku postopka za odvzem dovoljenja lahko v skladu s četrtim odstavkom 282. člena ZZavar izpodbija le s tožbo zoper odločbo o odvzemu dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja. Šele v postopku o izreku ukrepa se bo izkazalo, ali so dejstva, navedena v odločbi o začetku postopka resnična in ali so takšna, da dajejo podlago za izdajo odločbe o izreku ukrepa. V tem postopku pa ima tožnica vse možnosti, da se o ugotovitvah izjavi in jim učinkovito oporeka. To lahko stori tekom upravnega postopka nadzora v izjavi o razlogih za odvzem dovoljenja, nato pa še v sodnem postopku, kar vse je bilo v konkretnem primeru tudi storjeno. Po presoji sodišča je tožnica imela možnost, da se v predmetnem postopku izjavi o razlogih za začetek postopka, ter, navaja dejstva in predlaga dokaze v tej zvezi. Iz listin upravnega spisa nesporno izhaja, da je šele po prejemu izjave tožnice o razlogih za odvzem dovoljenja Agencija izdala odločbo o odvzemu dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja. Ta odločba ima po presoji sodišča vse sestavine iz 321. člena ZZavar. Pri izreku ukrepa odvzema dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja je po presoji sodišča Agencija odločitev pravilno oprla le na dejstva in dokaze, ki so bili navedeni v predmetni odločbi o začetku postopka odvzema dovoljenja oz. v izjavi tožnice o razlogih za odvzem dovoljenja.

21. Zahteve, v katerih odloča Agencija, so specifične in se po svoji naravi razlikujejo od drugih upravnih zadev, v katerih odločajo pristojni organi z uporabo določb ZUP. Gre za zadeve v postopkih nadzora, ki ga opravlja Agencija, v katerem se izrekajo ukrepi nadzora. Postopek nadzora pa je po svoji pravni naravi poseben. Čeprav so v njem določena vprašanja postopka urejena drugače kot v ZUP, pa so v zvezi z dokazovanjem zagotovljena ustavna procesna jamstva. Agencija ni dolžna slediti dokaznemu predlogu stranke, vendar se je do njega dolžna opredeliti. Na podlagi prvega odstavka 318. člena ZZavar lahko subjekt nadzora v izjavi o razlogih za odvzem dovoljenja navaja dejstva, iz katerih izhaja, da odvzem dovoljenja ni utemeljen in predlaga dokaze, s katerimi dokazuje obstoj zatrjevanih dejstev. Sodišče ugotavlja, da se Agencija do teh dokaznih predlogov tožnice opredelila v obrazložitvi izpodbijane odločbe o odvzemu dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja. Pravica do izjave tožnice v obravnavanem postopku po presoji sodišča ni bila kršena, načelo kontradiktornosti je bilo spoštovano ves čas upravnega postopka.

22. V postopku sodnega varstva tožnica ne more navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov, lahko pa zahteva preizkus v postopku pred Agencijo ugotovljenega dejanskega stanja (3. točka prvega odstavka 27. člena ZUS-1). Zoper odločbo o odvzemu dovoljenja je možno sprožiti upravni spor kot posebno pravno sredstvo, s katerim se zagotavljajo temeljni namen instančnosti. Tožba v upravnem sporu je glede obsega izpodbijanja enako učinkovito pravno sredstvo, kot je pritožba v upravnem sporu. Tožeča stranka lahko v tožbi uveljavlja vse razloge, ki jih lahko uveljavlja v pritožbi zoper upravno odločbo. Med drugim tudi razlog, da je bilo dejansko stanje nepopolno ali napačno ugotovljeno (glej sodbo Vrhovnega sodišča RS G 6/2007, točka 12). V predmetni zadevi tožnica tudi ugovarja, da je bilo dejansko stanje v zadevi napačno ugotovljeno. Med strankama je tako sporno, ali je tožnica v skladu z drugim odstavkom 303. člena ZZavar omogočila pooblaščenim osebam Agencije dostop in vpogled v vse (originalne) poslovne knjige, dokumentacijo, evidence ter jih skladno s tretjim odstavkom 303. člena ZZavar v obliki kopij ali v elektronski obliki v rokih, kot je bilo določeno, izročila pooblaščenim osebam Agencije (obseg in vrsta dokumentacije ter roki so razvidni iz priloge zahteve za pregled poslovanja z dne 25. 9. 2013 in njenih dopolnitev z dne 21. 10. 2013, 28. 10. 2013 in 8. 11. 2013).

23. Iz vsebine točke 2 dopolnitve zahteve za pregled poslovanja z dne 28. 10. 2013 je razvidno, da je Agencija tožnico pozvala, naj pooblaščenim osebam Agencije omogoči takojšen in neposreden vpogled v originalno dokumentacijo, ki jo navaja in jo skladno s tretjim odstavkom 303. člena ZZavar izroči Agenciji v obliki kopij, v rokih, kot so bili določeni. Agencija tožnici očita, da pooblaščenim osebam Agencije v danih rokih ni omogočila dostopa in vpogleda v celotno originalno dokumentacijo, ki jo navaja v zahtevi za pregled poslovanja (priloga) z dne 25. 9. 2013 in njenih dopolnitvah in ji v danih rokih tudi ni predložila kopij celotne dokumentacije, poslovnih knjig in evidenc, računalniških izpisov, razvidnih iz zahteve za pregled poslovanja tožnice z dne 25. 9. 2013 in njenih dopolnitev. Katero dokumentacijo je tožnica Agenciji predložila v obliki kopij oz. originalov in kdaj, je razvidno iz zapisnikov Agencije o predani dokumentaciji in o dostopu (vpogledu) v originalno dokumentacijo. Zapisniki se nahajajo v upravnih spisih. Tudi po presoji sodišča iz listin upravnega spisa izhaja, da tožnica Agenciji ni omogočila dostopa in vpogleda v vso originalno poslovno dokumentacijo, ki je bila navedena v zahtevi za pregled poslovanja (priloga) z dne 25. 9. 2013 in njenih dopolnitvah, v danih rokih ter ji tudi v danih rokih ni predložila vseh zahtevanih kopij poslovne dokumentacije, poslovnih knjig, evidenc, poročil, seznamov. Na posledice takšnega ravnanja je bila tožnica opozorjena v pravnem pouku zahteve za pregled poslovanja z dne 25. 10. 2013, kakor tudi v pravnih poukih dopolnitev te zahteve. Na podlagi 6 alineje šestega odstavka 238. člena ZZavar je Agencija dolžna (gre za zakonsko obligacijo Agencije) subjektu nadzora odvzeti dovoljenje za opravljanje dejavnosti zavarovalnega nadzora v vseh taksativno naštetih primerih v šestem odstavku 238. člena ZZavar, med drugim tudi, če zavarovalna zastopniška oz. posredniška družba pooblaščeni osebi ne omogoči pregleda na način, določen v 301. členu do 306. členu ZZavar. Ker tožnica pooblaščenim osebam Agencije ni omogočila dostopa in vpogleda v celotno zahtevano originalno dokumentacijo, poslovne knjige, evidence, spiske, poročila in jih v danih rokih ni predložila Agenciji v obliki kopij ali elektronsko (zahteva za pregled poslovanja s prilogo z dne 25. 9. 2013 in njene dopolnitve), je s tem tudi po presoji sodišča ovirala postopek nadzora Agencije in pregled poslovanja tožnice, ki je potekal od 7. 10. 2013 do 17. 12. 2013. S takšnim ravnanjem je tožnica tudi po mnenju sodišča pooblaščenim osebam Agencije onemogočila ugotovitev dejanskega stanja oz. ugotovitev ali le-ta pri svojem poslovanju spoštuje določbe ZZavar (217. člena, 230. člena, 231. člena, 236. člena ter ostalih relevantnih določb ZZavar) in je s tem kršila določbe 301. člena, 303. člena in 306. člena ZZavar. Ugovor tožnice, da njeno ravnanje v predmetnem postopku ne pomeni razloga za odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja in da v predmetnem postopku ni bilo dokazano, da obstajajo okoliščine na strani tožnice za odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja, pa je neutemeljen.

24. Tožnica v tožbi očita, da Agencija ni izdala izpodbijane odločbe o odvzemu dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja v roku 30 dni od prejema tožničine izjave o razlogih za odvzem dovoljenja, kot to določa prvi odstavek 319. člena ZZavar. S tem tožničinim ugovorom se sodišče strinja. Vendar pa je navedeni zakonski rok instrukcijski in ne prekluziven, kot je to pravilno pojasnila toženka v odgovoru na tožbo.

25. V zvezi z očitki tožnice, da ni imela na voljo primernega časa, da bi izpolnila predmetno zahtevo za pregled poslovanja (priloge) z dne 25. 9. 2013 in njenih dopolnitev, pa sodišče ugotavlja, da se je Agencija do teh tožničinih ugovorov pravilno in argumentirano opredelila v obrazložitvi izpodbijane odločbe o odvzemu dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja. Tako je po presoji sodišča tožnica v tem delu imela vse možnosti, da se izjavi. Do teh izjav se je toženka tudi opredelila. Iz listin upravnega spisa tudi izhaja, da je tožnica v predmetni zadevi predlagala preložitev pregleda poslovanja za en mesec zaradi bolniškega staleža direktorja, pri čemer pa za razloge, ki jih je navedla ni predložila nobenih dokazov, kar med strankama ni sporno. Prav tako tudi ni sporno, da je bila tožničina vloga zavrnjena. Sodišče se strinja z razlogi za to zavrnitev, ki so razvidni iz obrazložitve odločbe o odvzemu dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja, saj tudi po presoji sodišča bolezenski stalež direktorja ne predstavlja utemeljenega razloga za odlog pregleda poslovanja. Za zagotavljanje dostopa in vpogleda v originalno poslovno dokumentacijo tožnice pooblaščenim osebam Agencije ter za predložitev kopij poslovnih knjig, poslovne dokumentacije, evidenc, poročil Agenciji lahko tudi po mnenju sodišča direktor pooblasti drug subjekt, kar je v danem primeru tudi storil. Kadrovska okrnjenost subjekta nadzora v času pregleda poslovanja subjekta pa tudi po presoji sodišča ne more predstavljati razloga za nesodelovanje subjekta nadzora v postopku nadzora.

26. Neutemeljen je tožničin ugovor, da ji ni bil dan primeren rok v zahtevi za pregled poslovanja. Med strankama ni sporno, da je bila tožnici 26. 9. 2013 vročena zahteva za pregled poslovanja z dne 25. 9. 2013. Pregled poslovanja se je pri tožnici pričel 7. 10. 2013. Tako je bil tožnici dan rok 12 dni, kar med strankama ni sporno. Po mnenju sodišča pa je bil ta rok 12 dni določen skladno s prvim odstavkom 303. člena ZZavar, na podlagi katerega se zahteva za pregled poslovanja vroči subjektu nadzora najmanj 8 dni pred začetkom pregleda poslovanja. Agencija kot nadzorni organ po svoji presoji, glede na konkreten obseg pregleda poslovanja, določi primeren rok za dostavo dokumentacije. Neutemeljen pa je tudi po presoji sodišča očitek tožnice, da Agencija v zahtevi za pregled poslovanja z dne 25. 9. 2013 (priloga) in njenih dopolnitvah ni točno določno navedla poslovnih knjig, poslovne dokumentacije ter administrativnih, poslovnih evidenc, poročil, ki so bili predmet tega pregleda poslovanja tožnice in katero je bila tožnica v danih rokih dolžna izročit pooblaščenim osebam Agencije v obliki kopij ali elektronsko oz. jim omogočiti dostop in vpogled v originale. Navedeno po presoji sodišča jasno in določno izhaja iz posameznih postavk priloge zahteve za pregled poslovanja z dne 25. 9. 2013 ter iz posameznih postavk njenih dopolnitev. Po mnenju sodišča je bila vsebina predmetne zahteve za pregled poslovanja tožnice in njene dopolnitve skladna z določbo tretjega odstavka 304. člena ZZavar. Obravnavana zahteva za pregled poslovanja in njene dopolnitve pa so tudi po presoji sodišča vsebovale ustrezen pravni pouk, kot to določa peti odstavek 304. člena ZZavar (opozorilo na posledice).

27. Ugovor tožnice, da Agencija v predmetnem postopku od tožnice ni zahtevala dostopa in vpogleda v originalno poslovno dokumentacijo tožnice (niti pisno niti ustno), je po presoji sodišča prav tako neutemeljen. Agencija je 26. 9. 2013 tožnici vročila zahtevo za pregled poslovanja z dne 25. 9. 2013. Tožnica je tudi nesporno prejela dopolnitve te zahteve. Iz vsebine zahteve za pregled poslovanja z dne 25. 9. 2013 in sicer iz napovednega stavka priloge izhaja pisna zahteva Agencije, da ji tožnica „omogoči dostop in vpogled (originali)“ do poslovnih knjig, poslovne dokumentacije, administrativne oz. poslovne evidence ter jih v rokih, določenih v posamezni postavki, izroči pooblaščenim osebam Agencije v obliki fizičnih kopij ali v elektronski obliki (skladno z drugim in tretjim odstavkom 303. člena ZZavar). Tudi iz točke 2 dopolnitve zahteve za pregled poslovanja tožnice z dne 28. 10. 2013 izhaja, da je Agencija pozvala tožnico, da „pooblaščenim osebam Agencije najprej (skladno z drugim odstavkom 303. člena ZZavar) omogoči takojšen in neposreden dostop in vpogled v originalno dokumentacijo ter zatem to dokumentacijo (skladno s tretjim odstavkom 303. člena ZZavar) izroči v obliki fizičnih kopij v roku, ki je določen“.

28. Tožnica tudi sicer sama v izjavi o razlogih za odvzem dovoljenja pojasnjuje, da je zamudila z izročitvijo registra zavarovalnih zastopnikov in registra zavarovalnih zastopniških družb v postopku pregleda poslovanja zaradi opravičljivega razloga, ker zaposleni pri tožnici, ki ju navaja, nista bili pooblaščeni za predajo teh registrov pooblaščenim osebam Agencije. Za to je bil pristojen le direktor tožnice. Vendar, kot je bilo že navedeno, odsotnost direktorja tožnice zaradi bolezni tudi po presoji sodišča ne predstavlja opravičljivega razloga, saj mora zavarovalna zastopniška družba tudi v takšnem primeru opravljati svojo dejavnost enako kot doslej, direktor pa je dolžan pooblastiti v tem primeru drug subjekt za zastopanje v enakem obsegu, kot ga ima sam. Tako bolezen direktorja družbe ne predstavlja opravičljivega razloga za onemogočanje dostopa do registra zavarovalnih zastopnikov in zavarovalnih zastopniških družb (tretji odstavek 231. člen ZZavar). Poleg navedenega tožnica tudi sama na strani 3 pripomb na zapisnik priznava, da je zaradi površnosti spregledala del dokumentacije, navedene v zahtevi Agencije. Iz predhodno navedenega tako tudi po presoji sodišča nesporno izhaja ugotovitev, da tožnica v roku, navedenem v zahtevi Agencije za pregled poslovanja z dne 25. 9. 2013 in njenih dopolnitvah, ni predložila Agenciji tam navedene dokumentacije in ji v danih rokih tudi ni omogočila dostopa in vpogleda v originale tam navedene dokumentacije. Površnost pa tudi sicer v nobenem primeru po mnenju sodišča ne more predstavlja opravičljivega razloga.

29. Neutemeljen je tudi tožbeni ugovor, da Agencija v obravnavani zadevi ni zasledovala načela ugotavljanja materialne resnice, kot temeljnega načela upravnega postopka. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe jasno izhaja, da tožnica ni omogočila dostopa in vpogleda v določno navedeno originalno dokumentacijo, ki jo je Agencija povsem jasno in določno zahtevala v zahtevi za pregled poslovanja z dne 25. 9. 2013 in njenih dopolnitvah. Tudi po mnenju sodišča je šlo za dokumentacijo za namen izvajanja nadzorne funkcije Agencije. Brez takojšnjega dostopa in vpogleda v originalno dokumentacijo tudi po presoji sodišča Agencija ne more učinkovito izvajati nadzora nad spoštovanjem določb ZZavar. Dostop in možnost vpogleda v originalno poslovno dokumentacijo mora subjekt nadzora dopustiti pooblaščenim osebam Agencije, skladno z določbo prvega odstavka 301. člena in drugega odstavka 303. člena ZZavar. Navedeno je bistvenega pomena za pravilno ugotovitev dejanskega stanja. V številnih primerih namreč prihaja do nezakonitih ravnanj zavarovalnih zastopniških družb, ki jih je možno odkriti le s takojšnjim neposrednim vpogledom v originalno poslovno dokumentacijo. Tega pa naknadna izročitev kopij dokumentacije oz. naknadno omogočanje dostopa in vpogleda v originalno dokumentacijo, ne omogoča. Takšno ravnanje pa tudi po presoji sodišča vzbuja dvom, da subjekt nadzora posluje v skladu z ZZavar oz. kaže na utemeljenost suma, da prikriva hujše kršitve tega zakona. Agencija pa je pristojna za učinkovito izvajanje nadzora nad subjekti nadzora in za preverjanje spoštovanja določb ZZavar in na podlagi navedenega zakona izdanih podzakonskih aktov.

30. S tem je sodišče odgovorilo na tiste od obsežnih navedb obeh strank, ki so bile po mnenju sodišča bistvene za odločitev.

31. V zvezi z ocenjevanjem primernosti izrečenega ukrepa glede na ugotovljene kršitve sodišče ugotavlja, da gre v predmetni zadevi za takšne kršitve, da je bilo tudi po mnenju sodišča potrebno izreči ukrep odvzema dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja. Ta ukrep nadzora je predviden za hujše kršitve, ki so navedene v šestem odstavku 238. člena ZZavar. V primeru ugotovitve ravnanj subjektov nadzora, ki jih taksativno navaja določba šestega odstavka 238. člena ZZavar, je Agencija dolžna izreči zakonsko določen ukrep odvzema dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja. Med navedenimi kršitvami je v 6. alineji šestega odstavka 238. člena ZZavar določeno, da Agencija odvzame dovoljenje za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja oz. posredovanja, če zavarovalno zastopniška oz. posredniška družba pooblaščeni osebi ne omogoči pregleda na način, določen v 301. členu do 306. členu ZZavar. Na podlagi prvega odstavka 183. člena ZZavar lahko Agencija zastopniški družbi z odločbo o odvzemu dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja oz. posredovanja tudi odloči, da se odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja oz. posredovanja ne bo izvršil, če zastopniška družba v času, ki ga določi Agencija, ki pa ne sme biti krajši od šestih mesecev in ne daljši od enega leta, ne bo storila nove kršitve, zaradi katere je mogoče odvzeti dovoljenje (pogojni izrek ukrepa nadzora). Gre za zakonsko dopustno možnost, ki se lahko uporabi glede na obseg in težo kršitev storjenih v konkretnem primeru. Vendar tudi po presoji sodišča glede na naravo konkretnih kršitev tožnice in glede na obseg njenih kršitev v danem primeru niso bili podani pogoji za pogojni izrek ukrepa odvzema dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja, kot je to predlagala tožnica v tožbi. Očitane kršitve, navedene v točki 1 izreka izpodbijane odločbe o odvzemu dovoljenja, so tudi po presoji sodišča takšne narave, da so skladno s 6. alinejo šestega odstavka 238. člena ZZavar bile razlog, da je Agencija tožnici pravilno in upravičeno izrekla ukrep odvzema dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja. Razloge je Agencija v obrazložitvi izpodbijane odločbe o odvzemu dovoljenja obširno navedla, z njenimi razlogi pa se strinja tudi sodišče. V predmetni zadevi ne gre zgolj za zamudo roka za predložitev kopij določno zahtevane poslovne dokumentacije ali računalniških izpisov zahtevane dokumentacije ter omogočanje dostopa in vpogleda v originalno dokumentacijo pooblaščenim osebam Agencije, ki po mnenju tožnice ne bi smela predstavljati podlage za izrek tako stroge sankcije. Tudi po mnenju sodišča je v obravnavani zadevi tožnica pooblaščenim osebam Agencije sistematično onemogočala izvajanja nadzora. Za izrek ukrepa odvzema dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega nadzora pa zadostuje že ena kršitev določb šestega odstavka 238. člena ZZavar (glej sodbo Vrhovnega sodišča RS G 30/2011, točka 33). V takšnih okoliščinah ugotovljene kršitve tožnice kot so bile v obravnavani zadevi pa po presoji sodišča utemeljujejo izrek najstrožjega ukrepa nadzora, to je odvzema dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja. Izrek milejšega ukrepa nadzora pa po presoji sodišča v danem primeru ne bi bil primeren za preprečitev nadaljnjih kršitev določb 301. člena, 303. člena in 306. člena ZZavar.

32. Tožnica je k pripombam z dne 20. 1. 2014 na zapisnik o pregledu poslovanja in ugotovitvah v okviru pregleda njenega poslovanja predložila kot priloge tudi kopije zahtevane dokumentacije, delno pa originale. Vendar pa kasnejša morebitna odprava kršitev do podane izjave o razlogih za odvzem dovoljenja ne spremeni dejstva, da je bila kršitev že storjena in je podlaga za ukrepe nadzora, ki jih izreče Agencija (glej sodbo Vrhovnega sodišča RS G30/2011, točka 46).

33. Po presoji sodišča je v zadevi dejansko stanje pravilno ugotovljeno, očitano ravnanje tožnice je obširno opisano v obrazložitvi izpodbijane odločbe o odvzemu dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega nadzora. V obravnavani zadevi je Agencija po mnenju sodišča v zadostni meri utemeljila razloge, zaradi katerih je zaključila, da je tožnica kršila določbe 301. člena, 303. člena in 306. člena ZZavar in zaradi teh kršitev tožnici tudi izrekla ustrezen ukrep nadzora. Pravilno je bilo tudi uporabljeno materialno pravo in sicer določba 6. alineje šestega odstavka 238. člena ZZavar, kakor tudi določbe 301. člena, 303. člena in 306. člena ZZavar. Agencija je na tej pravni podlagi po presoji sodišča tožnici utemeljeno izrekla ukrep odvzema dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega nadzora.

34. Ker je sodišče ugotovilo, da je bil predmetni postopek pravilen in zakonit, ter da sta izpodbijani odločbi zakoniti, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo. Določbe ZUS-1 je sodišče uporabilo na podlagi drugega odstavka 281. člena ZZavar.

35. Na podlagi 287. člena ZZavar je sodišče odločilo na nejavni seji senata.

36. Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške tega postopka.