Jedro

Dokazna ocena je bila opravljena v skladu z metodološkim napotkom iz določbe 8. člena ZPP, torej z upoštevanjem rezultatov dokazovanja na podlagi posamično in skupno ovrednotenih vseh izvedenih dokazov. Zato v toženčevem predlogu načetih vprašanj ni mogoče razreševati iztrgano in neodvisno od rezultatov celotnega dokazovanja v konkretnem primeru – kar velja tudi za dokazno breme, ki se utegne premikati od ene k drugi stranki v odvisnosti od stanja v določenem postopku, s tem pa tudi ne razreševati teh vprašanj z učinkom načelne oziroma univerzalne sporočilnosti (kriterij pomembnosti za zagotovitev pravne varnosti in enotnosti uporabe prava iz 367.a člena ZPP).

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo 6.238,62 EUR z obrestmi od zapadlosti vsakega posamičnega mesečnega obroka. Ugotovilo je, da je toženec kot tedanji direktor tožeče stranke pri slednji nakupil raznovrstno tehnično blago v skupni vrednosti 7.202,87 EUR. Kupljeno blago se je zavezal plačati v desetih obrokih (po 735,31 EUR mesečno), za zagotovitev plačila mesečnih obrokov pa je tožeči stranki izročil tudi podpisani nalog za administrativno prepoved. Toženec je plačal le prvi obrok dne 18. 2. 2004 v višini 734,43 EUR ter nato 19. 4. 2004 znesek 1.468,87 EUR (po tem pa nič več). Razlika je tožeči stranki prisojeni znesek.

2. Sodišče druge stopnje je toženčevo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Toženec v obširnem predlogu za dopustitev revizije povzema svoje že v postopku na prvi in drugi stopnji ponudene trditve, da blaga (kolikor se nanaša na tožbeni zahtevek) ni prejel, da „računi“ in „dobavnice“ zaradi različnih neskladij med njimi in očitnih pomanjkljivosti niso verodostojne oziroma pristne ter da podpis na edini „dobavnici“, ki naj bi jo podpisal, ni njegov, administrativne prepovedi pa da izkazujejo zgolj plačilo blaga, glede katerega ni spora, da ga je prejel in tudi plačal; sicer pa da je ugovarjal tudi teku zamudnih obresti. Po njegovem mnenju sporna in pomembna pravna vprašanja naniza v treh sklopih, ki jih je treba zaradi izognitve nevarnosti pripisovanja drugačnega pomena povzeti dobesedno: - ali je v pravdnih postopkih, ki se nanašajo na enostavno pogodbeno razmerje v zvezi z dobavo blaga, dopustno naložiti dokazno breme toženi stranki, da dokazuje neprejem blaga, ali pa mora skladno z določbami 7., 212. in 215. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) dobavo blaga kot podlago za plačilo tožene stranke v vsakem primeru dokazati tožeča stranka; - ali je glede podpisa osebe, za katerega je prima facie očitno, da je nepristen in da po izpovedbi tožene stranke ne pripada toženi stranki, dopustno nalagati toženi stranki dodatno dokazno breme v zvezi z dokazovanjem z izvedencem grafologom, ali pa mora pristnost in verodostojnost (zasebne!) listine, na podlagi katere dokazuje dobavo, skladno z določbami 7., 212. in 215. člena ZPP dokazati tožena stranka; ali je dopustna odločitev o teku zamudnih obresti po datumih zapadlosti, ki so navedeni zgolj v nekaterih enostranskih listinah, izdanih s strani tožeče stranke, brez kakršnekoli nadaljnje obrazložitve zamude tožene stranke oziroma brez obrazložitve, zakaj sodišče kot nerelevantne šteje (celo s strani tožeče stranke) različno navajane oziroma (v dokumentih) označene datume dobave.

Tako nakazana vprašanja toženec v nadaljevanju obrazložitve predloga podrobneje razčlenjuje in problematizira o njih zavzeta stališča sodišč prve in druge stopnje, ali pa jih predstavi kot vprašanja, na katera sodišči naj ne bi odgovorili – bodisi sploh ne, bodisi pomanjkljivo ali napačno; vse to povezuje še z očitki tudi procesnopravne narave, ki jih v predlogu za dopustitev revizije po svojem videnju še podrobneje obrazloži. 4. Predlog ni utemeljen.

5. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, saj v toženčevem predlogu problematizirana vprašanja ne presegajo ravni izpodbijanja v postopku na prvi stopnji opravljene dokazne ocene, sprejete v postopku na drugi stopnji. Ta je bila opravljena v skladu z metodološkim napotkom iz določbe 8. člena ZPP, torej z upoštevanjem rezultatov dokazovanja na podlagi posamično in skupno ovrednotenih vseh izvedenih dokazov. Zato v toženčevem predlogu načetih vprašanj ni mogoče razreševati iztrgano in neodvisno od rezultatov celotnega dokazovanja v konkretnem primeru – kar velja tudi za dokazno breme, ki se utegne premikati od ene k drugi stranki v odvisnosti od stanja v določenem postopku, s tem pa tudi ne razreševati teh vprašanj z učinkom načelne oziroma univerzalne sporočilnosti (kriterij pomembnosti za zagotovitev pravne varnosti in enotnosti uporabe prava iz 367.a člena ZPP), medtem ko je toženčev očitek neobrazloženosti odločitve o teku zamudnih obresti v direktnem nasprotju z obrazložitvijo na 9. strani prvostopenjske in 3. strani drugostopenjske sodbe. Ker je po obrazloženem vsebino toženčevega predloga mogoče zreducirati v bistvu le na grajo v pravnomočni sodbi ugotovljenega dejanskega stanja in očitek namišljenih procesnih kršitev, je bilo treba tak predlog za dopustitev revizije zavrniti (drugi odstavek 367. c člena ZPP).