Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožnik je v odgovoru na poziv navedel, da je leta 2008 izgubil službo in redni dohodek in da zato zneskov preživnine, ki mu jih je določilo sodišče, ni sposoben plačevati, saj denarja in premoženja nima. Navedel je tudi, da se preživlja z raznimi občasnimi deli in s pomočjo nove partnerice. Tožena stranka v primeru, ko tožnik ne predloži dokazov, samo zaradi tega ne sme zavreči vloge kot nepopolne po drugem odstavku 67. člena ZUP, temveč mora, v skladu z določbo tretjega odstavka 140. člena ZUP, postopek nadaljevati po materialnem predpisu. To pomeni, da bi tožena stranka tožnikovo prošnjo morala sprejeti v obravnavo in bi, ob upoštevanju (ne)predloženih dokazil, morala o njej odločiti po vsebini.
Tožbi se ugodi, izpodbijani sklep Okrožnega sodišča v Kranju št. Bpp 370/2014 z dne 3. 9. 2014 se odpravi in se zadeva vrne temu organu v ponovno odločanje.
Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za postopek zaradi znižanja preživnine zavrgla. V svoji obrazložitvi navaja, da je tožnik dne 1. 4. 2014 vložil prošnjo za brezplačno pravno pomoč. Z dopisom z dne 4. 7. 2014 je bil pozvan k dopolnitvi prošnje z vsebinskimi navedbami in dokazili, ker so iz prošnje izhajala neskladja glede dohodkov in zunajzakonske partnerke. Tožnik je poziv prejel dne 25. 7. 2014, vendar v danem roku, niti do izdaje izpodbijanega sklepa, svoje vloge ni dopolnil. Za odločanje o finančnem in vsebinskem kriteriju tožena stranka potrebuje podatke, ki jih mora posredovati tožnik. Ker torej tožnik svoje vloge ni ustrezno dopolnil, vloge ni mogla obravnavati, zato jo je zavrgla na podlagi 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).
Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja. V tožbi in dopolnitvi tožbe ter pripravljalni vloge z dne 7. 1. 2014 navaja, da še vedno ne ve, kje naj dobi potrdilo, da je podjetje A., d.o.o. dne 8. 12. 2008 končalo z obratovanjem. Iz registra je bilo izbrisano približno leto dni pozneje. Preživnino za otroka je do decembra 2008 redno plačeval, od decembra 2008 dalje pa je ni mogel plačevati, ker ni imel ne denarja, ne premoženja. Preživljal se je z raznimi priložnostnimi deli in s pomočjo zunajzakonske partnerice, ki se ni hotela vpletati v odnos z njegovo prejšnjo družino. Ni se prijavil na Zavod za zaposlovanje in ni prosil za socialno pomoč, ker mu je to tuje. Znesek za preživnino je odločno previsok. Tudi ni vedel, da lahko zaprosi za zmanjšanje tega zneska. Prav tako ga mati njegovih otrok ni obvestila, da ne prejema denarja od Preživninskega sklada.
Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri navedbah in argumentih iz odločbe z dne 3. 9. 2014. Navaja, da je tožnik v dopolnitvi prošnje z dne 7. 5. 2014 sicer pojasnil, da je leta 2008 izgubil službo in redni dohodek, o čemer pa ni predložil dokazil. Zato je bil z pozivom z dne 4. 7. 2014 ponovno pozvan, da o tem predloži ustrezna dokazila, kakor tudi dokazila o ostalih navedbah in da se izjasni, zakaj je v prošnji zamolčal zunajzakonsko partnerico. Na ta poziv se tožnik ni odzval. Zato je bila njegova prošnja na podlagi določb ZBPP in ZUP zavržena. Tožnik šele v tožbi navaja razloge, zaradi katerih ni dopolnil prošnje za dodelitev BPP, torej so navedbe o teh razlogih prepozne. Glede na navedeno tožena stranka sodišču predlaga, da tožbo tožnika zavrne kot neutemeljeno.
Tožba je utemeljena.
V obravnavani zadevi gre za zavrženje tožnikove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi z znižanjem preživnine. Po določbi 2. alineje 8. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) se brezplačna pravna pomoč po tem zakonu ne odobri v sporih zaradi znižanja preživnine, kadar preživninski zavezanec ni poravnal zapadlih obveznosti iz naslova preživnine, razen, če jih ni poravnal zaradi okoliščin, na katere nima vpliva. V skladu s prvim odstavkom 67. člena ZUP nepopolne in nerazumljive vloge samo zaradi tega ni mogoče zavreči, ampak mora organ, v roku 5 dni zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo in določiti vložniku rok, v katerem mora vlogo popraviti.
Na podlagi navedenega je tožena stranka ugotavljala sposobnost obravnave tožnikove prošnje. Ugotovila je, da tožnikova prošnja ni sposobna za obravnavo, ker je nepopolna, saj ne vsebuje vseh podatkov za odločanje o finančnem in vsebinskem kriteriju.
Po mnenju sodišča tak zaključek tožene stranke ni pravilen. Iz spisovnih podatkov izhaja, da je tožena stranka tožnika z dopisom z dne 22. 4. 2014 pozvala k dopolnitvi vloge s predložitvijo dokazil o poravnanih zapadlih obveznostih iz naslova preživnine oziroma dokazil o okoliščinah, zaradi katerih ni poravnal zapadlih obveznosti, oziroma dokazil o tem, da na te okoliščine ni imel vpliva. Tožnik je v odgovoru na ta poziv navedel, da je leta 2008 izgubil službo in redni dohodek in da zato zneskov preživnine, ki mu jih je določilo sodišče, ni sposoben plačevati, saj denarja in premoženja nima. Navedel je tudi, da se preživlja z raznimi občasnimi deli in s pomočjo nove partnerice. Po takšni dopolnitvi vloge je bil tožnik z dopisom z dne 4. 7. 2014 ponovno pozvan, da za svoje navedbe, da je preživnino do leta 2008 poravnal, da je tega leta izgubil službo in o ostalih navedbah predloži dokaze in pojasni, zakaj je v prošnji zamolčal zunaj zakonsko partnerico. Na ta ponoven poziv tožnik ni odreagiral. Čeprav tožnik na ponovni poziv tožene stranke sicer ni odreagiral, pa tožena stranka v primeru, ko tožnik ne predloži dokazov, samo zaradi tega ne sme zavreči vloge kot nepopolne po drugem odstavku 67. člena ZUP, temveč mora, v skladu z določbo tretjega odstavka 140. člena ZUP, postopek nadaljevati po materialnem predpisu. To pomeni, da bi tožena stranka tožnikovo prošnjo morala sprejeti v obravnavo in bi, ob upoštevanju (ne)predloženih dokazil, morala o njej odločiti po vsebini.
Ker je torej tožena stranka po presoji sodišča z izpodbijanim sklepom tožnikovo prošnjo kot nepopolno zavrgla, je s tem kršila pravila postopka (3. točka prvega odstavka 237. člena ZUP). Sodišče je zato na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) tožbi ugodilo, izpodbijani sklep odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.