Jedro

Ker je z zadostno stopnjo izkazano, da niso pravilne navedbe upraviteljice, da dolžnik nima nobenega premoženja, se izkaže, da tudi še ni mogoče sprejeti zaključka, da bi bil utemeljen sklep o neopravi preizkusa terjatev.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se preizkus terjatev ne opravi. V obrazložitvi sklepa je ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji iz 1. točke šestega odstavka 383. člena ZFPPIPP.

2. Zoper ta sklep se je upnik pravočasno pritožil. Navaja, da v obravnavani zadevi uveljavlja ločitveno pravico iz naslova zarubljenih premičnin, o čemer je predložil tudi vsa dokazila. Zastavno oziroma ločitveno pravico je pridobil na zarubljenih premičninah, katerih seznam je razviden iz izvršiteljevega zapisnika z dne 5. 12. 2017 in jih je izvršitelj vpisal tudi v AJPES, zapisnik je upnik predložil že skupaj s prijavo terjatve. Dolžnik tako ni brez premoženja, vrednost zarubljenih premičnin (20.000,00 EUR) pa tudi bistveno presega višino terjatve, ki jo ima stečajni upnik zavarovano (7.705,33 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od začetka stečajnega postopka dalje). Ob skrbnem pregledu zadeve bi morala upraviteljica tudi sama ugotoviti, da stečajni dolžnik ni brez premoženja. S tem pa tudi niso podani pogoji za odlog preizkusa terjatev. Upraviteljica bi se morala izjaviti vsaj glede prijavljene terjatve pritožnika in opraviti prodajo zarubljenih premičnin. Izvršitelj je zarubljene premičnine dejansko pustil v hrambi pri stečajnem dolžniku. Če jih je ta skril ali celo odsvojil, to zagotovo ne opravičuje dejstva, da je sedaj morda res brez premoženja. Takšno ravnanje bi tudi predstavljalo kaznivo dejanje.

3. Upraviteljica je na pritožbo odgovorila in navedla, da je za namen ugotovitve premoženja stečajnega dolžnika vpogledala v predlog za začetek postopka osebnega stečaja, v katerem je dolžnik navedel, da ima le stvari za osebno rabo in za gospodinjstvo, s stečajnim dolžnikom je opravila uvodni razgovor, na katerem ji je dolžnik pojasnil, da nima nobenega premičnega premoženja, ter to potrdil s svojim podpisom, opravila je tudi poizvedbe pri AJPES-u, Geodetski upravi RS, Centralni klirinško depotni družbi, Upravi RS za pomorstvo, Upravni enoti Celje in Okrajnem sodišču v Ljubljani (zemljiška knjiga). S tem je opravila vsa dejanja za namen ugotovitve premoženja stečajnega dolžnika in zaključila, da stečajni dolžnik nima premoženja, ki bi lahko predstavljalo stečajno maso. Izvršitelj je glede na zapisnik o rubežu stvari pustil v hrambi pri stečajnem dolžniku. Ker pa dolžnik zatrjuje, da nima premičnega premoženja, je razvidno, da je nedovoljeno razpolagal s premičnim premoženjem, ki mu je bilo puščeno v hrambi. Če bo to upraviteljica ugotovila, bo ustrezno ukrepala. Trenutno pa v stečajnem postopku ni stečajne mase.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V skladu s 1. točko šestega odstavka 383. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP sodišče na predlog upravitelja in po prejemu otvoritvenega poročila odloči, da se preizkus terjatev ne opravi, če stečajni dolžnik nima prejemkov, ki bi ob upoštevanju izločitev ali omejitev iz drugega ali tretjega odstavka 389. člena ZFPPIPP spadali v stečajno maso, ali če je znesek teh prejemkov neznaten in če stečajni dolžnik nima drugega premoženja, ki bi spadalo v stečajno maso, ali je to premoženje neznatne vrednosti.

6. Višje sodišče uvodoma ugotavlja, da je sodišče prve stopnje glede na razpoložljive podatke, ki jih je posredovala stečajna upraviteljica, izdalo pravilen sklep.

7. Iz trditve pritožnika, ki jih potrjuje tudi zapisnik izvršitelja z dne 5. 12. 2017, izhaja, da je na dan rubeža dolžnik razpolagal z viličarjem L., tračno žago B., krožno žago S., kompresorjem A. in brusilnim strojem V., pri čemer je izvršitelj vrednost teh predmetov ocenil na 20.000,00 EUR. Začetek stečajnega postopka je dolžnik predlagal le nekaj dni po tem, 13. 12. 2017. 8. Iz tega zapisnika izhaja, da je dolžnik dejansko razpolagal s tem premoženjem, nič od tega pa niso ne osebni predmeti ne za gospodinjstvo potrebne stvari. Gre za premoženje, ki ima kar znatno vrednost, pri tem pa terjatev upnika, zavarovano z ločitveno pravico na teh premičninah, znaša bistveno manj od po izvršitelju ocenjene vrednosti tega premoženja. Pritožnik pravilno navaja, da je dejstva o lastništvu tega premoženja navedel že v prijavi terjatve, ki ji je prav tako priložil zapisnik izvršitelja. Upraviteljica teh navedb ni upoštevala. Opravila je sicer poizvedbe pri javnih registrih, očitno pa ni opravila tudi poizvedbe v registru neposestnih zastavnih pravic. Prav tako, kljub temu, da je bila na to premoženje opozorjena že v pritožnikovi prijavi terjatve, teh vprašanj z dolžnikom ni razčistila. Preprosto mu je verjela, da nima nobenega premoženja, ki bi spadalo v stečajno maso.

9. Iz pritožnikovih navedb, ki so potrjene tudi z rubežnim zapisnikom, tako izhaja resen dvom v pravilnost navedb upraviteljice, da stečajni dolžnik nima premoženja, ki bi spadalo v stečajno maso. Ker je tako z zadostno stopnjo izkazano, da niso pravilne navedbe upraviteljice, da dolžnik nima nobenega premoženja, se izkaže, da tudi še ni mogoče sprejeti zaključka, da bi bil utemeljen sklep o neopravi preizkusa terjatev. Višje sodišče je zato izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). V ponovljenem postopku bo morala upraviteljica preveriti tudi obstoj tega premoženja, ki je obstajalo v posesti dolžnika še en teden pred vložitvijo predloga za začetek postopka osebnega stečaja. Višje sodišče tudi ugotavlja, da pri tem premoženju ne gre za kakšno majhno premoženje, ki bi ga bilo moč spregledati. Upraviteljica naj torej to premoženje poišče, sicer pa razčisti, kako in na kateri podlagi je morda dolžnik to premoženje odtujil. Višje sodišče opozarja, ob že obstoječih opozorilih pritožnika glede obstoja kaznivih dejanj, tudi na to, da se je začel postopek odpusta obveznosti, ki pa ni dovoljen, če obstajajo kakšne ovire za odpust obveznosti. Kakršnakoli odtujitev en teden pred začetkom postopka osebnega stečaja je lahko tudi izpodbojno dejanje, ki lahko povzroči ustavitev postopka odpusta obveznosti.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.