Jedro

V primeru cene, določene s klavzulo „ključ v roke“, vsebuje dogovorjena cena tudi vrednost vseh nepredvidenih in presežnih del.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdita izpodbijani II. in III. točka izreka sodbe sodišča prve stopnje.

II. Pritožnica sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citirano sodbo je sodišče prve stopnje v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke zoper toženo stranko (I. točka izreka), kot tudi tožbeni zahtevek iz nasprotne tožbe (II. točka izreka) ter odločilo, da vsaka stranka sama nosi svoje pravdne stroške (III. točka izreka).

2. Zoper II. in III. točko izreka sodbe se je pritožila tožeča stranka iz nasprotne tožbe, uveljavljala je bistvene kršitve določb postopka ter zmotno ugotovitev dejanskega stanja, in drugostopnemu sodišču predlagala, da njeni pritožbi ugodi, izpodbijani del sodbe razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, toženi stranki po nasprotni tožbi pa naloži v plačilo stroške, ki so ji nastali s predmetno pritožbo, skupaj z zamudnimi obrestmi.

3. Nasprotna stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnica v pritožbi ponavlja ugotovitve iz 16. odstavka obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje in sicer, da je tožeča stranka po nasprotni tožbi od tožene stranke po nasprotni tožbi zahtevala plačilo 374.369,73 EUR spp za dela, ki jih je zanjo izvedla na objektu „Študentski domovi X.“, katerega je gradila na podlagi Pogodbe št. MŠZŠ. 3311-04-55403 z dne 7. 6. 2004 (Pogodba). Vztraja pri stališču, da je tožeča stranka po nasprotni tožbi oškodovana, tožena stranka po nasprotni tožbi pa neupravičeno obogatenana za vtoževani znesek. Ne nasprotuje pa presoji sodišča prve stopnje, da sta pogodbeni stranki z navedeno gradbeno pogodbo določili ceno del s klavzulo „ključ v roke“. Kaj pomeni cena, določena s klavzulo „ključ v roke“, je sodišče prve stopnje jasno obrazložilo in se pri tem pravilno sklicevalo na določbo 659. člena OZ. V primeru cene, določene s klavzulo „ključ v roke“, vsebuje dogovorjena cena tudi vrednost vseh nepredvidenih kot tudi presežnih del (2. odstavek 659. člena OZ).

6. Materialno pravno je zmotno stališče pritožnice, da bi sodišče prve stopnje, potem, ko je ugotovilo, da je tožeča stranka po nasprotni tožbi opravila tudi nepredvidena dela, moralo zaključiti, da cena za ta dela ni vključena v ceno iz Pogodbe. Ker se je tožeča stranka po nasprotni tožbi zavezala izvesti vsa dela, ki so potrebna tako za izgraditev kot tudi za uporabo objekta za določeno ceno s klavzulo „ključ v roke“, tožena stranka po nasprotni tožbi pa ji je pogodbeno ceno plačala, se niti za nepredvidena dela, niti za opravljena presežna dela, ki jih je izvedla v okviru iste gradbene pogodbe, materialno pravno neutemeljeno sklicuje na oškodovanje. Posledično je neutemeljen očitek o relevantnosti zapisnika sestanka z dne 27. 9. 2006. Tudi na podano pripombo, da izvedenka ni upoštevala vsebine projektne naloge, je sodišče prve stopnje podalo jasne razloge v 18. odstavku obrazložitve, ki jim sodišče druge stopnje v celoti pritrjuje. Glede očitka, da sodišče prve stopnje ni izvedlo zaslišanja prič O. in S., pritožbeno sodišče ugotavlja, da je te dokaze predlagala v drugi pripravljalni vlogi v zvezi z obrambo proti plačilu pogodbene kazni, ki ga je zahtevala tožeča stranka po tožbi. Priči naj bi povedali, zakaj dela niso mogla biti končana v roku. Zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da ji zato, ker sodišče prve stopnje ni zaslišalo navedenih prič, ni bila dana možnost obravnavanja. S tem pa se tudi izkaže, da ne drži trditev pritožnice, da dela, katerih plačilo uveljavlja z nasprotno tožbo, niso bila predmet citirane Pogodbe.

7. Pravilna pa je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da naročila del, katerih plačilo zahteva, tožeča stranka po nasprotni tožbi ni podprla s konkretnimi trditvami o tem, da naj bi s toženo stranko po nasprotni tožbi glede teh del sklenila posebno pogodbo, iz česar bi sodišče prve stopnje lahko zaključilo, da gre za naročilo drugih del (izven obsega del po Pogodbi). Pavšalne trditve o tem, da so ji bila dela naročena, v konkretnem primeru ne zadoščajo za zaključek, da sta pravdni stranki dogovorili druga dela, ki niso bila zajeta že v Pogodbi.

8. Zato pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodišče prve stopnje glede na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo. Očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka niso podane, kot tudi ne tiste, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP). Glede na navedeno je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

9. Pritožnica s pritožbo ni uspela, zato ni upravičena do povrnitve pritožbenih stroškov (2. odstavek 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP).