Jedro

Ker je dodatek za rekreacijo opredeljen v prisilnem predpisu (95. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju - ZPIZ-2), ne more biti dvoma o njegovi stalni naravi in vsakokratni višini prejemka.

Opredelitev v izdanem pravnomočnem sklepu o izvršbi „prejemki iz socialnega zavarovanja“ zajema vse prejemke, ki izhajajo iz pokojninskega zavarovanja, torej tudi letni dodatek za rekreacijo in ne le pokojnino, kot se napačno zavzema upnik.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Upnik krije sam svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo upnikov predlog z dne 16. 9. 2013 za nadaljevanje izvršbe na dolžnikove prejemke pri ZPIZ.

2. Upnik se v pravočasni pritožbi ne strinja z razlago sodišča prve stopnje, da letni dodatek za rekreacijo ter drugi prejemki v zvezi s statusom upokojenca pomenijo druge stalne denarne prejemke po 128. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Opozarja, da se izplačuje dodatek letno, medtem ko se drugi prejemki, ki so določeni v zakonu izplačani mesečno. Sklicuje se na pravno teorijo. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se dovoli izvršba še na letni dodatek za rekreacijo ter druge prejemke v zvezi s statusom upokojenca. Priglaša pritožbene stroške

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Posebna ureditev izvršbe na plačo in smiselno tudi na (plači sorodne) druge stalne prejemke dolžnika (drugi odstavek 128. člena ZIZ) zasleduje načelo ekonomičnosti izvršilnih dejanj, da se razbremeni upnika vsakokratnega predlaganja izvršbe na posamezno denarno terjatev, kot je opredeljeno splošno v devetem poglavju ZIZ. Ta posebna ureditev naj velja za vse prejemke, ki jih dolžnik pridobiva stalno in ne enkratno, torej redno v določenih časovnih intervalih. Zakonodajalec za te prejemke ni določil omejitve, kako pogosto morajo nastajati, ampak se zahteva le njihova stalnost. Dejstvo, da se letni dodatek ne izplačuje mesečno, a ampak letno, še ne pomeni, da ne gre za stalni prejemek v smislu drugega odstavka 128. člena ZIZ, kot zmotno meni upnik. Ker je ta dodatek opredeljen v prisilnem predpisu (95. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju - ZPIZ-2), ne more biti dvoma o njegovi stalni naravi in vsakokratni višini prejemka. Zato v obravnavani zadevi ne more biti uporabno stališče, ki ga je mogoče zaslediti v pravni teoriji, na katero se tudi upnik sklicuje, da v tipiziranih sklepih, ki jih izdaja COVL, prejemki kot so regres, jubilejne nagrade in povračilo stroškov prehrane in prevoza niso ustrezno opredeljeni, da bi tudi nanje bila dopustna izvršba brez dodatnega upnikovega predloga za nadaljevanje izvršbe s temi posameznimi sredstvi(1).

5. Ker zajema opredelitev v izdanem pravnomočnem sklepu o izvršbi „prejemki iz socialnega zavarovanja“ vse prejemke, ki izhajajo iz pokojninskega zavarovanja, torej tudi letni dodatek za rekreacijo in ne le pokojnino, kot se napačno zavzema upnik, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da predlogu upnika, ki se nanaša na nadaljevanje izvršbe z že dovoljenim sredstvom, ne ugodi. Dosledna bi bila sicer odločitev o zavrženju predloga, saj ob smiselni uporabi določila tretjega odstavka 189. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ litispendenca (visečnost postopka) preprečuje, da bi lahko upnik dosegel ponovno odločitev o dovolitvi izvršbe na sredstvo, na katerega je izvršba že v teku. Razlog neuspeha upnika s predlogom je v obstoju negativne procesne predpostavke, zato bi morala slediti procesna in ne vsebinska odločitev o zavrnitvi predloga. Vendar razlikovanje med zavrnitvijo in zavrženjem izvršilnega predloga v izvršilnem postopku nima posebnega pomena(2), zato sodišče druge stopnje odločitve sodišča prve stopnje ni spreminjalo.

6. Ko sodišče druge stopnje tudi ni našlo procesnih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo, kot izhaja iz izreka (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

7. Upnik, ki ni uspel s pritožbo, krije sam svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP in prvi odstavek 165. člena v zvezi s 15. členom ZIZ).

Op. št. (1) : Upnik se sklicuje na prispevek Volk, D.: Obseg izvršbe na plačo (in druge stalne denarne prejemke), Pravna praksa, št. 31.32/2010, str. 6 in nasl. Op. št. (2) : Glej Rijavec, V.: Civilno izvršilno pravo, GV Založba, Ljubljana 2003, str. 103.