Jedro

Zastavljeno vprašanje ne zadošča zakonskim kriterijem, saj je splošno in izhaja iz tožnikove predstave dejanskega stanja, neupoštevajoč ugotovljene okoliščine konkretnega primera, enako pa velja za zatrjevano procesno kršitev. Zlasti pa tožnik ni konkretno navedel prekršenega pravnega pravila in zakaj ga je sodišče druge stopnje rešilo nezakonito, prav tako pa tudi ne nobenih okoliščin, ki bi kazale na to, da je zastavljeno vprašanje tako pomembno, da upravičuje odločanje Vrhovnega sodišča o njem.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje v delu, s katerim je ugodilo pritožbi tožene stranke in sodbo prve stopnje spremenilo tako, da je zavrnilo tožnikov zahtevek za plačilo odškodnine za telesne bolečine kot nove škode. Tožniku je bila namreč že pravnomočno prisojena odškodnina za nepremoženjsko škodo, ki jo je utrpel 19. 12. 2002 na pohodu na R. na urejeni označeni pešpoti, ko ga je pri obračališču vlečnice zadelo odvrženo sidro vlečnice v predel ust in mu povzročilo poškodbo zob in raztrganino spodnje ustnice. Trdi, da je v izpodbijani sodbi v petem odstavku zagrešena bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), saj je sodišče prve stopnje določno povedalo, da je priznana odškodnina za telesne bolečine in neugodnosti med zdravljenjem, nova škoda. Zaradi tega je tudi zmotno uporabljeno materialno pravo. Predlaga, da Vrhovno sodišče odloči o pravnem vprašanju, ali gre v primeru, ko po prvotni določitvi odškodnine pride pri sicer predvidenem zdravljenju do nepredvidenih hudih zapletov, za novo škodo ali za bodočo škodo.

2. Predlog ni popoln.

3. Po četrtem odstavku 367.b člena ZPP mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; natančno in konkretno mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala. Zakon torej postavlja stroge zahteve o obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije.

4. Kot pomembno pravno vprašanje predlagatelj izpostavlja vprašanje, „ali gre v primeru, ko po prvotni določitvi odškodnine pride pri sicer predvidenem zdravljenju do nepredvidenih hudih zapletov, za novo škodo ali za bodočo škodo.“ To vprašanje ne zadošča prej prikazanim zakonskim kriterijem. Vprašanje je namreč splošno in izhaja iz tožnikove predstave dejanskega stanja, neupoštevajoč ugotovljene okoliščine konkretnega primera, enako pa velja za zatrjevano procesno kršitev. Zlasti pa tožnik ni konkretno navedel prekršenega pravnega pravila in zakaj ga je sodišče druge stopnje rešilo nezakonito, prav tako pa tudi ne nobenih okoliščin, ki bi kazale na to, da je zastavljeno vprašanje tako pomembno, da upravičuje odločanje Vrhovnega sodišča o njem. Ker predlog ne izpolnjuje pogojev po četrtem odstavku 367.b člena ZPP, ga je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP zavrglo.