Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sklep I Cpg 1387/2016

ECLI:SI:VSLJ:2017:I.CPG.1387.2016 Gospodarski oddelek

stranski intervenient pravni interes ekonomski interes vpogled v spis
Višje sodišče v Ljubljani
24. januar 2017
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Predlagatelj ne v postopku na prvi stopnji ne v pritožbi ne izkazuje pravnega interesa za stransko intervencijo, pač pa (zgolj) ekonomskega. Ekonomski (ali kakršen koli drug interes, ki ga ni mogoče opredeliti kot pravni interes oziroma pravno korist predlagatelja) ne zadošča za to, da bi predlagatelju bilo mogoče priznati tudi pravni interes za predlagano stransko intervencijo.

Pritožnikov edini interes, ki ga zasleduje s predlagano stransko intervencijo, je v tem, da bi bil kot 100 % družbenik tožeče stranke poplačan iz ostanka razdelitvene mase.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi, izpodbijani sklep se v III. točki izreka spremeni tako, da se pritožba T. zavrže, v delu, ki se nanaša na taksni predlog za pritožbo pa se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

II. V preostalem delu, to je v I. in II. točki izreka, se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

III. Tožena stranka sama nosi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (I.) zavrnilo predlog pritožnika za dopustitev stranske intervencije, (II.) zavrnilo predlog pritožnika za vpogled v spis I Pg 268/2012 (I Pg 331/2015) ter (III.) štelo pritožnikovo pritožbo in taksni predlog za nevloženega.

2. Zoper navedeni sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožil predlagatelj ter predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Tožena stranka je pritožbenim navedbam nasprotovala, predlagala potrditev izpodbijanega sklepa ter priglasila stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je predlog predlagatelja za dopustitev stranske intervencije (199. člen ZPP) zavrnilo z nosilnimi razlogi, da je predlagatelj – sicer družbenik tožeče stranke – zgolj pavšalno zatrjeval, da bo po poplačilu vseh priznanih terjatev v stečajnem postopku in v primeru, da bi v tem postopku uspel, zanj ostalo še 4.960.000,00 EUR. Zaključilo je, da ni verjetno, da bi družbeniku tožeče stranke v stečaju iz naslova ostanka stečajne mase sploh kaj ostalo, pri čemer je to oceno oprlo na končni seznam preizkušanih terjatev. Ker je zaključilo, da predlagatelj pravnega interesa za stransko intervencijo ni izkazal s s stopnjo verjetnosti, je njegov predlog za vrnilo.

6. Pritožnik (po zaključku višjega sodišča pravilne) ugotovitve sodišča prve stopnje o zgolj pavšalnih navedbah, s katerimi je predlagatelj utemeljeval svoj interes za vstop v pravdo, ne izpodbija, pač pa podrobneje pojasnjuje, katere terjatve bi sodišče prve stopnje pri presoji njegovega pravnega interesa za stransko intervencijo moralo upoštevati, pa jih ni. Višje sodišče se do teh navedb ne opredeljuje, ker niso odločilnega pomena (360. člen ZPP). Bistveno je namreč, da predlagatelj ne v postopku na prvi stopnji ne v pritožbi ne izkazuje pravnega interesa za stransko intervencijo, pač pa (zgolj) ekonomskega. Ekonomski (ali kakršen koli drug interes, ki ga ni mogoče opredeliti kot pravni interes oziroma pravno korist predlagatelja) ne zadošča za to, da bi predlagatelju bilo mogoče priznati tudi pravni interes za predlagano stransko intervencijo. Pravni interes je namreč podan le, če bi ta postopek lahko vplival na pravni (in ne ekonomski ali kak drug položaj) predlagatelja stranske intervencije. Sodna praksa je o tem enotna (prim. npr. I Cpg 36/2014, I Cpg 1248/2015, II Cp 3463/2015, Pdp 462/2016).

7. Pritožnikov edini interes, ki ga zasleduje s predlagano stransko intervencijo, je v tem, da bi bil kot 100% družbenik tožeče stranke poplačan iz ostanka razdelitvene mase (prim. 373. člen ZFPPIPP). To je čisti ekonomski interes, ki ne opravičuje pravnega interesa, zaradi česar so odveč pritožbena razpravljanja o tem, da je sodišče prve stopnje napačno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje v zvezi z višino priznanih terjatev in verjetnostjo prerekanih terjatev.

8. Tudi sicer pa višje sodišče opozarja še na odsotnost intervencijskega interesa (kot predpostavke stranske intervencije), ki je podan, če je intervenient do stranke, ki se ji hoče pridružiti, v takšnem pravnem razmerju, da bi neugodna odločba vplivala na razmerje med njima. Obstajati mora namreč vsebinska zveza med konkretnim razmerjem predlagatelja s stranko, ki se ji hoče pridružiti, in konkretnim razmerjem pravdnih strank, ki se obravnava v pravdi. Ti dve razmerji morata biti po vsebini soodvisni (prim. I Cpg 714/2012). Med razmerjem družbenika stečajnega dolžnika do stečajnega dolžnika in med razmerjem stečajnega dolžnika do njegovih dolžnikov ni nobene zveze. Navedena razmerja so ločena, samostojna in drug od drugega neodvisna. Izid tega postopka zato v ničemer ne vpliva na pravni položaj predlagatelja; slednji ima kot družbenik tožeče stranke le ekonomski interes, da tožeča stranka v pravdi uspe, kar pa njegovega intervencijskega interesa ne utemeljuje.

9. Upoštevajoč navedeno je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki predlogu za stransko intervencijo ni ugodilo.

10. Enako velja za odločitev, ki se nanaša na predlog za vpogled v spis. Pravico pregledovati (in prepisovati) spise imajo stranke, in sicer v pravdah, v katerih so udeležene (1. odstavek 150. člena ZPP). Drugim osebam se lahko dovoli pregled in prepis spisov, če izkažejo opravičeno korist / upravičen interes (prim. 2. odstavek 150. člena ZPP). Že sodišče prve stopnje ugotavlja, da predlagatelj take koristi ni izkazal, kar pritožnik izpodbija z navedbami, da bi sodišče prve stopnje stransko intervencijo moralo dovoliti, posledično pa tudi vpogled v spis. Ugotovitve, da je kljub temu, da mu vpogled v spis ni bil dopuščen, seznanjen s tem postopkom in potekom zadeve, pritožnik ni izpodbijal. V postopku na prvi stopnji je predlog za vpogled v spis utemeljeval zgolj s posplošenimi navedbami, da obstaja možnost, da bi stranki postopka sklenili dogovor, ki bi mu bil v škodo; teh navedb ni konkretiziral niti v pritožbi, razen z že omenjenim ekonomskim pričakovanjem o poplačilu iz ostanka razdelitvene mase.

11. Toda tudi v primeru, da bi bila stranska intervencija dopuščena, predlagatelj ne bi mogel preprečiti razpolaganja tožeče stranke v smislu sklenitve izvensodne poravnave (četrti odstavek 201. člena ZPP). Slednje je za odločitev bistvenega pomena: ne glede na razloge, zaradi katerih pritožnik meni, da sporna poravnava ne bi smela biti sklenjena, zgolj s položajem stranskega intervenienta njene sklenitve ne more preprečiti. Intervenient je zaradi svojega položaja, ko ne nastopa kot stranka, pač pa samo pomaga stranki postopka (in je torej njen pomočnik), omejen v tem, da v postopku ne veljajo dejanja, ki so v nasprotju z dejanji glavne stranke. To pomeni, da niso dopustna tista dejanja intervenienta, ki so v nasprotju s pozitivnimi dejanji stranke. Intervenient ne more za stranko samostojno opravljati posameznih pravdnih dejanj, ki bi nasprotovala njenim pravdnim dejanjem, in torej tudi ne preprečiti sklenitve izvensodne poravnave, niti umika tožbe. Tega pritožbeni razlogi ne morejo spremeniti.

12. Pritožba pa je utemeljena v delu, v katerem sodišču prve stopnje očita, da bi moralo pritožbo in predlog za taksno oprostitev obravnavati, ne pa šteti kot nevloženo. Pritožbe ni mogoče vložiti „pogojno“, kot to navaja sodišče prve stopnje, zaradi česar je tudi ni mogoče šteti kot „nevložene“.

13. Pritožbo sme vložiti le tisti, ki ima procesno legitimacijo za pravno sredstvo. Pritožnik ni ne stranka postopka (prim. 333. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP) niti stranski intervenitent (prim. 201. člen ZPP), kar pomeni, da v tem sporu ni pridobil procesnega upravičenja in ne more opravljati procesnih dejanj. To pa ne pomeni, da pritožbe ni vložil, pač pa, da jo je vložila oseba, ki te pravice ni imela (četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), kar pomeni, da pritožba ni dovoljena. Upoštevajoč navedeno, je višje sodišče izpodbijani sklep v III. točki izreka spremenilo tako, da je pritožbo zavrglo (1. točka 365. člena ZPP), odločitev o „nevloženem“ taksnem predlogu pa razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).

14. V preostalem delu pritožbeni razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP). Zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo v I. in II. točki izreka in v tem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP), pri čemer je presojalo le tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).

15. Izrek o pritožbenih stroških tožene stranke temelji na določbi 155. člena ZPP. Pri odločanju o tem, kateri stroški naj se stranki povrnejo, sodišče upošteva samo tiste stroške, ki so bili za pravdo potrebni (prvi odstavek 155. člena ZPP). Stranki se torej povrnejo le potrebni, ne pa vsi stroški, pri čemer so potrebni stroški tisti, ki so pripomogli k odločitvi sodišča. Ker v primeru stroškov odgovora na pritožbo, ki ga je vložila tožena stranka, ne gre za takšne stroške, je le-te dolžna nositi sama.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia