Sklep o zavrnitvi ugovora proti odpustu obveznosti ni le formalno pravnomočen, temveč je tudi materialno pravnomočen in je sodišče ob odločanju po 407. členu ZFPPIPP na njegovo vsebino vezano. Vse razloge, ki jih je upnik podal v ugovoru proti odpustu obveznosti, sta presojali tako prvostopenjsko kot pritožbeno sodišče. Zato ni mogoče slediti pritožniku, da sklep o odpustu obveznosti zato, ker se sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni opredelilo do razlogov za ugovor proti odpustu obveznosti, nima "lastne vsebinske presoje" ter da razlaga sodišča prve stopnje pomeni, da o najintenzivnejšem posegu v pravice upnika do sodnega varstva in do zasebne lastnine ni sprejeta obrazložena sodna odločba, kar naj ne bi bilo v skladu z 22. in 33. členom Ustave Republike Slovenije.
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
1.Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se odpustijo obveznosti stečajnega dolžnika A. A. (I. točka izreka) ter da odpust obveznosti učinkuje za vse terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, ki so nastale do 5. 5. 2014, razen za terjatve iz drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP (II. točka izreka). Ugotovilo je, da s pravnomočnostjo tega sklepa preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo terjatve iz II. točke tega izreka v delu, v katerem do pravnomočnosti tega sklepa ni bila plačana, razen terjatev, ki se lahko plačajo iz premoženja stečajnega dolžnika, ki spada v stečajno maso v tem postopku osebnega stečaja, v skladu s 410. členom ZFPPIPP (III. točka izreka).
2.Upnik B. B. je proti sklepu pravočasno vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da odpust obveznosti zavrne, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
3.Stečajni dolžnik in upravitelj sta na pritožbo odgovorila.
4.Pritožba ni utemeljena.
5.Sodišče v postopku odpusta obveznosti po poteku preizkusnega obdobja izda sklep, da se dolžniku odpustijo njegove obveznosti, če ugovor proti odpustu obveznosti ni bil vložen ali če je bil ugovor proti odpustu obveznosti pravnomočno zavržen ali zavrnjen (prvi odstavek 407. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP). Pred izdajo sklepa o odpustu obveznosti mora sodišče po uradni dolžnosti preveriti, ali obstaja ovira za odpust iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP, ki obstaja, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, razen če je ta obsodba do poteka preizkusnega obdobja že izbrisana iz kazenske evidence ali če se do poteka preizkusnega obdobja izpolnijo pogoji za njen izbris na podlagi zakonske rehabilitacije.
6.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je do poteka preizkusnega obdobja upnik B. B. vložil ugovor proti odpustu ter da je bil ugovor zavrnjen s sklepom z dne 7. 4. 2026, ki je postal pravnomočen 18. 6. 2026. Navedlo je, da je ponovno preverilo obstoj ovire za odpust obveznosti iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP in ugotovilo, da ta ne obstoji. Glede na navedeno je odločilo, da se stečajnemu dolžniku odpustijo njegove obveznosti.
7.Sodišče prve stopnje je torej postopalo v skladu z določbami 407. člena ZFPPIPP in obrazložilo, zakaj meni, da so pogoji iz 407. člena ZFPPIPP izpolnjeni. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev pravilno oprlo na ugotovitev, da je sklep o zavrnitvi ugovora proti odpustu obveznosti pravnomočen. Ponovna presoja utemeljenosti ugovornih razlogov, ki jih je upnik podal v ugovoru proti odpustu obveznosti in jih ponavlja v V. do XII. točki pritožbe, zato ni dopustna. Morebitne nove pritožbene navedbe, ki bi lahko predstavljale razlog za ugovor proti odpustu obveznosti, pa niso upoštevane, saj je ugovor proti odpustu obveznosti dopusten le do poteka preizkusnega obdobja.
8.Sklep o zavrnitvi ugovora proti odpustu obveznosti ni le formalno pravnomočen, temveč je tudi materialno pravnomočen in je sodišče ob odločanju po 407. členu ZFPPIPP na njegovo vsebino vezano. Vse razloge, ki jih je upnik podal v ugovoru proti odpustu obveznosti, sta presojali tako prvostopenjsko kot pritožbeno sodišče. Zato ni mogoče slediti pritožniku, da sklep o odpustu obveznosti zato, ker se sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni opredelilo do razlogov za ugovor proti odpustu obveznosti, nima "lastne vsebinske presoje" ter da razlaga sodišča prve stopnje pomeni, da o najintenzivnejšem posegu v pravice upnika do sodnega varstva in do zasebne lastnine ni sprejeta obrazložena sodna odločba, kar naj ne bi bilo v skladu z 22. in 33. členom Ustave Republike Slovenije.
9.Sodišče prve stopnje je tudi navedlo, zakaj šteje, da ne obstajajo druge ovire za odpust obveznosti in sicer ovira iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Pritožnik navaja, kaj naj bi bilo ugotovljeno v kazenski preiskavi pred Okrožnim sodiščem v Mariboru, ki teče pod opr. št. X Kpr 000/2016, in kaj je navedeno v kazenski ovadbi z dne 23. 12. 2015 s strani SDT v Ljubljani, ne trdi pa, da bi bil dolžnik že pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje po 1. točki drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP, kar bi predstavljalo oviro za odpust obveznosti po četrtem odstavku 407. člena ZFPPIPP.
10.Odpust obveznosti je zakonsko dopusten poseg v ustavno varovano pravico upnikov do zasebne zasebne lastnine, ob pogojih, ki jih za odpust obveznosti določa ZFPPIPP. Razlog za dopustnost posega je v tako imenovani socialni vezanosti lastnine, ki ne ščiti le individualnih interesov lastnika (upnika), ampak tudi širši interes skupnosti (67. člen Ustave RS).1 Ta se med drugim odraža v zagotavljanju socialne pravičnosti ter varstvu dolžnikovega socialnega položaja in dostojanstva, kar je zakonodajalca ob tehtanju med pravico prezadolženega dolžnika do odpusta obveznosti in pravico upnikov do celotnega poplačila njihovih terjatev privedlo do zaključka, da je poseg v pravico upnikov do zasebne lastnine sorazmeren in nujen. Posebna obrazložitev sodišča prve stopnje v tej smeri zato ni bila potrebna.
11.Pritožba se ob povedanem izkaže kot neutemeljena. Sodišče prve stopnje ni storilo očitanih bistvenih kršitev določb postopka niti ni kršilo upnikove pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS, pravice do učinkovitega sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS in pravice do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave RS. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ko je ta uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).
12.Na ostale pritožbene navedbe pritožbeno sodišče ni odgovarjalo, ker niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).
-------------------------------
1Lajevec Maja, Poti in stranpoti postopka odpusta obveznosti v postopku osebnega stečaja, Zbornik Sodobno insolvenčno pravo 2022, stran 68-77, TAX-FIN-LEX d. o. o., Ljubljana, 2022 in Odločba Ustavnega sodišča RS U-I-47/15 z dne 12. 4. 2012.