28.3.2002

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopajo dr. B. B., C. C. in Č. Č., odvetniki v Z., na seji senata dne 28. marca 2002

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Ips 89/99 z dne 23. 4. 1999 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani št. I Kp 1298/98 z dne 4. 12. 1998 in s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani št. K 723/95 z dne 3. 11. 1998 se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pritožnik z ustavno pritožbo izpodbija v izreku navedeno sodbo in sklepa, s katerimi je bilo odločeno, da ni dovoljena pritožba zoper sklep senata na glavni obravnavi, s katerim je ta odločil, da iz spisa ne izloči spis o predkazenskem in kazenskem postopku pred avstrijskim sodiščem zoper D. D., vključno s pravnomočno sodbo, ter poročilo Centra za kriminalistično-tehnične preiskave. S tem naj bi bila kršena pritožnikova ustavna pravica do sodnega varstva iz 23. člena Ustave, saj je v konkretnem primeru sodbo izrekel senat, ki je bil obremenjen s pravnomočno sodbo avstrijskega sodišča zoper D. D., ki bi morala biti iz spisa izločena, in so tako pritožniku sodili sodniki, glede katerih je bil podan dvom v njihovo nepristranskost. Poleg tega naj bi bila kršena pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave, ker mu je bila odvzeta pravica do pritožbe o tako pomembni okoliščini, kot je ekskluzija dokazov; analogno pa naj bi bile kršene tudi pritožnikove pravice iz prvega odstavka 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94-MP, št. 7/94 - v nadaljevanju EKČP) v zvezi z neodvisnim in nepristranskim sojenjem ter pravica iz 13. člena iste konvencije, ki določa, da ima vsakdo pravico do učinkovitih pravnih sredstev. Ustavnemu sodišču predlaga, naj v izreku navedeni sklep odpravi in samo odloči, da se iz nepravnomočno končanega kazenskega spisa Okrožnega sodišča v Ljubljani št. K 723/95 izloči celotni kazenski spis Deželnega sodišča v Celovcu št. 8 Vr 743/94.

B.

2.V zvezi z vprašanjem pravnega sredstva zoper sklep o neizločitvi dokazov sta tako Višje sodišče v Ljubljani kot Vrhovno sodišče Republike Slovenije sprejeli stališče, da je tretji odstavek 340. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. - v nadaljevanju ZKP) treba razlagati tako, da je pritožba dovoljena le zoper sklep, s katerim sodišče izloči nedovoljene dokaze, ne pa tudi zoper sklep o zavrnitvi predloga za izločitev. Višje sodišče nadalje pravi, da je tak sklep po določbi tretjega odstavka 399. člena ZKP mogoče izpodbijati samo v pritožbi zoper sodbo. Vrhovno sodišče pa opozarja zlasti na možnost, da ima pritožnik v pritožbi zoper sodbo možnost uveljavljati bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, če meni, da se sodba opira na dokaz, pridobljen s kršitvijo z Ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ali na dokaz, na katerega se po določbah ZKP sodba ne more opirati, ali na dokaz, ki je bil pridobljen na podlagi takega nedovoljenega dokaza.

3.Ustava v 25. členu vsakomur zagotavlja pravico do pritožbe ali do drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč, s katerimi ti odločajo o njegovih pravicah. Odločitev o izločitvi oziroma neizločitvi nedovoljenih dokazov pomeni odločitev o temeljnih obdolženčevih procesnih pravicah. Obdolžencu, ki bi mu izpodbijanje takšne odločitve ne bilo omogočeno, bi bila kršena ustavna pravica iz 23. člena Ustave.

4.Višje sodišče in Vrhovno sodišče sta se v izpodbijanih odločbah postavili na stališče, da so pritožniku na voljo pravna sredstva zoper takšno odločitev. Sklep o neizločitvi dokazov ima ustavni pritožnik skladno s tretjim odstavkom 399. člena ZKP možnost izpodbijati v pritožbi zoper sodbo, v taki pritožbi pa ima možnost uveljavljati tudi bistveno kršitev kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Ob vložitvi pritožbe sme tudi predlagati, da sodnik poročevalec skladno s petim odstavkom 377. člena ZKP te dokaze pošlje sodišču prve stopnje, da izda predsednik senata na prvi stopnji sklep o njihovi izločitvi iz spisa. Če s pritožbo zoper sodbo ne bi bil uspešen, ima tako zoper pravnomočno sodbo kot zoper sodni postopek, ki je tekel pred tako pravnomočno sodbo, možnost vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti po 2. oziroma 3. točki prvega odstavka 420. člena ZKP. Na prvi dve možnosti sta ustavnega pritožnika opozorili tudi Višje in Vrhovno sodišče.

5.Ustavni pritožnik zatrjuje še kršitev pravice do nepristranskega sodišča iz 23. člena Ustave in 6. člena EKČP, ker kazenski spis Deželnega sodišča v Celovcu ni bil izločen iz spisa Okrožnega sodišča v Ljubljani. Kot izhaja iz 4. točke obrazložitve tega sklepa, je ustavnemu pritožniku poleg zahteve za izločitev dokazov, ki jo je podal sodečemu senatu na glavni obravnavi, na voljo še več pravnih sredstev, s pomočjo katerih bi bilo mogoče uveljavljati izločitev kazenskega spisa tujega sodišča iz kazenskega spisa Okrožnega sodišča v Ljubljani.

6.Po poizvedbah, ki jih je opravilo Ustavno sodišče v kazenskih pisarnah Okrožnega sodišča v Ljubljani in Vrhovnega sodišča, je ugotovilo, da ustavni pritožnik ni izčrpal vseh pravnih poti, ki mu jih nudi ZKP.

7.Ker ustavni pritožnik pravnih sredstev ni izčrpal, je senat Ustavnega sodišča ustavno pritožbo zavrgel.

C.

8.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi druge alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednik dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk.

Predsednik senata dr. Zvonko Fišer