Jedro

Dejstvo, da je tožnica sodna zapisnikarica na pravdnem in nepravdnem oddelku pristojnega sodišča, ki je tudi sicer manjše sodišče, zato se vsi zaposleni dobro poznajo in so njihovi odnosi tesnejši, predstavlja tehten razlog, da v tem sporu ne odloča to sodišče. Tudi zaradi narave spora (pravda za ugotovitev obstoja služnosti) povezava tožnice s pristojnim sodiščem oziroma opisane okoliščine narekujejo prenos pristojnosti, saj so takšne, da bi bilo ogroženo tako zaupanje javnosti v nepristranskost tega sodišča nasploh kot tudi zaupanje nasprotne stranke v korektnost postopka in v nepristransko sojenje v konkretnem sporu.

Izrek

Za odločanje v tej zadezi se določi Okrajno sodišče v Radovljici.

Obrazložitev

1.Tožnica je na Okrajno sodišče na A. vložila tožbo za ugotovitev obstoja služnostne pravice.

2.Okrajno sodišče na A. predlaga prenos pristojnosti na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Utemeljuje ga s pojasnilom, da je tožnica na sodišču zaposlena kot sodna zapisnikarica, ki svoje delo pretežno opravlja na pravdnem in nepravdnem oddelku, v primeru odsotnosti nadomešča vpisničarko pravdnega in nepravdnega oddelka in po potrebi delo opravlja tudi na drugih oddelkih. Navaja še, da se zaposleni na sodišču, ki je relativno majhno, med seboj vsi zelo dobro poznajo, z občasnimi druženji celotnega kolektiva (za novo leto, rojstne dneve, ob upokojitvah ipd.) pa ohranjajo povezanost kolektiva tudi izven delovnega procesa. Sodniki tega sodišča bi zato težko nepristransko vodili postopek in odločali.

3.Predlog je utemeljen.

4.Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP). Med druge tehtne razloge sodna praksa uvršča tudi zahtevo po objektivni nepristranskosti (celotnega) sodišča. V skladu s to zahtevo je treba izključiti vsak razumen dvom v nepristranskost vseh sodnikov določenega sodišča, ki bi se lahko pojavil pri udeležencih postopka ali v javnosti.

5.Videz nepristranskosti sodišča je lahko okrnjen, če je stranka postopka zaposlena na pristojnem sodišču, kar pa samo zase brez drugih dodatnih okoliščin po merilu razumnega človeka ne morejo vzbuditi resnega dvoma o nepristranskosti. Okoliščine primera, ki jih je treba imeti pred očmi pri odločanju, so predvsem funkcija osebe, ki dela na sodišču, narava spornega razmerja, o katerem odloča sodišče, ter velikost sodišča. Po praksi Vrhovnega sodišča bi razlog za prenos pristojnosti predstavljala zaposlitev na istem sodišču, in sicer na oddelku, ki je pristojen za reševanje zadeve, ali tudi na drugem oddelku, če gre za manjše sodišče,

na katerem je manjše število zaposlenih in med njimi večja stopnja povezanosti oziroma (po)znanstva.

6.Dejstvo, da je tožnica sodna zapisnikarica na pravdnem in nepravdnem oddelku pristojnega sodišča, ki je tudi sicer manjše sodišče, zato se vsi zaposleni dobro poznajo in so njihovi odnosi tesnejši, predstavlja tehten razlog, da v tem sporu ne odloča to sodišče. Tudi zaradi narave spora (pravda za ugotovitev obstoja služnosti) povezava tožnice s pristojnim sodiščem oziroma opisane okoliščine narekujejo prenos pristojnosti, saj so takšne, da bi bilo ogroženo tako zaupanje javnosti v nepristranskost tega sodišča nasploh kot tudi zaupanje nasprotne stranke v korektnost postopka in v nepristransko sojenje v konkretnem sporu.

7.Vrhovno sodišče je zato predlogu ugodilo in za odločanje v zadevi določilo stvarno pristojno sodišče, ki je krajevno najbližje prebivališču tožene stranke, to je Okrajno sodišče v Radovljici.

-------------------------------

1Prim. sklepe I R 91/2023 z dne 7. 6. 2023, I R 96/2021 z dne 11. 8. 2021 in I R 48/2021 z dne 19. 5. 2021. V primerih, ko je sodna zapisnikarica zaposlena na drugem oddelku večjega sodišča, Vrhovno sodišče predlog za delegacijo zavrne. Primerjaj sklep VS RS I R 126/2021 z dne 15. 9. 2021 in tam navedeno sodno prakso.