Jedro

Pri presoji, ali je izvedenec opravil delo, ki mu ga je naložilo sodišče, ni pomembno, ali se stranke oziroma udeleženci postopka z njim strinjajo. Prav tako ni pomembno, ali bo sodišče v dokaznem postopku sprejelo izvedenčeve ugotovitve ali ne.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je sodnemu cenilcu kmetijske stroke J. R. odmerilo nagrado za izdelavo cenilnega zapisnika v bruto znesku 193,50 EUR, skupaj s šestodstotnim prispevkom v znesku 11,61 EUR, M. B., sodnemu cenilcu za gradbeništvo, pa nagrado za izdelavo elaborata cenitve v bruto znesku 377,50 EUR, skupaj s šestodstotnim prispevkom v višini 22,65 EUR. Izplačilo nagrade v skupnem znesku 605,23 EUR je sodišče odredilo iz predujma predlagateljice, ki ga je le-ta nakazala 17. 8. 2010 v znesku 1.600,00 EUR.

Zoper takšno odločitev se brez navajanja izrecnih pritožbenih razlogov iz 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) (1) pritožuje predlagateljica. Navaja, da sta oba izvedenca nalogo, ki jima jo je zaupalo sodišče, opravila pomanjkljivo, izvedensko mnenje izvedenca M. B. pa je zgrešeno v celoti in neuporabno za sam postopek. Izvedenca sta do nagrade upravičena v primeru, da delo opravita korektno, v skladu s pravili stroke in v skladu s sklepom sodišča. Iz vsebine izvedeniškega mnenja M. B. je razvidno, da sodnega spisa sploh ni prebral, saj bi moral cenitev opraviti v obsegu in na način, kot ga predpisujejo Zakon o nepravdnem postopku, Zakon o javnih cestah in Zakon o urejanju prostora. Izvedenec pa ni upošteval ne zakonskih podlag, ne navedb predlagateljice, temveč je pri podajanju mnenja izhajal iz povsem zmotnih izhodišč in dejanskega stanja. Izvedenec R. je sicer izhajal iz pravilnih izhodišč, ni pa upošteval vseh dejavnikov v podanih pripombah na izvedeniško mnenje, zato je potrebna dopolnitev njegovega mnenja in je posledično odločanje o njegovi nagradi preuranjeno. Stroškov s pritožbo ne priglaša. Na vročeno pritožbo sta odgovorila izvedenec B. in R., katerih vlog pa sodišče druge stopnje glede na določbo 1. odstavka 366. člena ZPP, v skladu s katero se v postopku s pritožbo zoper sklep ne uporabljajo določbe o odgovoru na pritožbo, ni moglo upoštevati.

Pritožba ni utemeljena.

Pravna podlaga za določitev izvedenine je podana v 1. odstavku 249. člena ZPP. Iz navedene določbe izhaja, da pridobi izvedenec pravico do nagrade takrat, ko izdela izvedeniško mnenje. Takšna določba pomensko zamejuje storitev oziroma delo, za katero je izvedenec upravičen do nagrade, tako navzgor kot navzdol. Če je namreč kot izvedensko delo mogoče opredeliti zgolj tisto delo, ki je bilo izvedencu naloženo s sklepom sodišča, po drugi strani izpolnitev takšne naloge že sama po sebi utemeljuje pravico do nagrade in povračila stroškov. Pri presoji, ali je izvedenec opravil delo, ki mu ga je naložilo sodišče, pa ni pomembno, ali se stranke oziroma udeleženci postopka z njim strinjajo. Prav tako ni pomembno, ali bo sodišče v dokaznem postopku sprejelo izvedenčeve ugotovitve ali ne. Pritožbene trditve, s katerimi predlagateljica vsebinsko graja izvedensko mnenje in opravljeno cenitev, zato za odločanje o pravici izvedencev do nagrade niso pravno relevantne, temveč bodo upoštevne kvečjemu v postopku vsebinskega obravnavanja izvedenskega mnenja, v katerem se bodo dodatno razčistila vprašanja obravnavane dokazne teme.

Ker torej sodišče pri preizkusu izpodbijanega sklepa ni našlo kršitev, na katere opozarja pritožba, niti tistih, na katere mora v skladu s 1. odstavkom 366. člena ZPP v zvezi z 2. odstavkom 350. člena ZPP paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (1. odstavek 366. člena ZPP v zvezi s 353. členom ZPP).

Ker predlagateljica v pritožbenem postopku ni priglasila stroškov, sodišče o njih ni odločalo.

Za odločanje v obravnavani zadevi je bila na podlagi določbe 1. odstavka 366.a člena ZPP pristojna sodnica posameznica.

(1)

Ur. l. RS, št. 26/1999 in nasl..