Jedro

Storilec, ki je sicer tuj državljan, se je sicer zavedal, da bo vozil po avtocesti, kjer je obvezno plačilo cestnine, vendar ob upoštevanju, da do takrat nikoli ni sam urejal zadev v zvezi s cestninjenjem, ampak se je pri tem zanašal na direktorja družbe in je tudi po tem, ko mu je OBU naprava s piski javljala negativno stanje na napravi, ravnal dovolj pazljivo, ko je v prvi očitani situaciji o tem nemudoma obvestil direktorja, ki mu je zagotovil, da je plačilo urejeno, pri drugem očitanem prekršku pa poklical na DARS in po tem naložil dodatno dobroimetje.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sodba prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo zahtevi za sodno varstvo vlagatelja ugodilo in izpodbijan plačilni nalog spremenilo tako, da je postopek o prekršku zoper storilca, zaradi prekrškov po 5. alineji petega odstavka 50. člena Zakona o cestninjenju (v nadaljevanju ZCestn) na podlagi 5. točke prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) ustavilo. Odločilo je še, da stroški postopka, ki je bil ustavljen, bremenijo proračun.

2. Zoper sodbo se pritožuje predlagatelj postopka DARS d.d. iz pritožbenega razloga po 1. in 2. točki 154. člena ZP-1 in pritožbenemu sodišču smiselno predlaga, da pritožbi ugodi in pritožbeno izpodbijano odločbo spremeni.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz plačilnega naloga, ki ga storilec izpodbija v predmetnem postopku z zahtevo za sodno varstvo, izhaja, da je storilec storil dva prekrška po 5. alineji petega odstavka 50. člena ZCestn, ki naj bi ju storil s tem, ko je vozil skupino vozil in sicer priklopno vozilo in vlečno vozilo registrskih oznak ..., katerih največja dovoljena masa vozila presega 3.500 kg, dne 31. 1. 2020 ob 14.19 uri na cesti A1, odsek 0643 pri KM 795, na cestninski cesti, kjer se plačuje cestnina, na cestninsko nadzornem portalu na cestninski odsek A1-0643-00 Vransko – Trojane in dne 1. 12. 2020 ob 10.40 uri na cesti A1 odsek 0653 pri KM 410, na cestninski cesti, kjer se plačuje cestnina na cestninsko nadzornem portalu za cestninski odsek A1-0653-00 Vrhnika – Logatec ter pri tem prevozil točko cestninjenja z OBU napravo št. ..., registrirano za vozilo registrskih oznak ..., brez dobroimetja, in sicer je bilo stanje na OBU napravi na navedenih portalih negativno. Nadalje iz plačilnega naloga izhaja, da je s tem voznik A. A. kršil določila 7. alineje prvega odstavka 42. člena in četrtega odstavka 27. člena Zakona o cestninjenju, prekršek pa je bil ugotovljen z vpogledom v zapise tehničnih naprav za izvajanje cestninjenja, in sicer cestninske in cestninsko nadzorne portale, vpogleda v evidenco uporabnikov elektronskega cestninjenja v prostem toku ter vpogleda v zapise plačane cestnine za vozilo registrske oznake CE GM 710 in vpogledom v register registrskih vozil. 5. Storilec je v zahtevi za sodno varstvo pojasnil, da je 31. 1. 2020 in 1. 2. 2020 vozil skupino vozil, in sicer priklopno vozilo in vlečno vozilo registrskih oznak ... . Družba E. d.o.o.., ki je lastnica vozil, s katerima sta bila storjena prekrška in pri kateri je bil storilec prekrška zaposlen vse do prvega očitanega prekrška ni plačevala cestnine po sistemu predplačila. Dne 31. 1. 2020, ko je bil storjen prvi očitan prekršek, je kršitelj zaznal štiri piske naprave OBU in nemudoma poklical direktorja družbe B. B., ki mu je pojasnil, da je naprava OBU zapiskala večkrat, ker družba ni pravočasno plačala predhodnega računa za plačilo cestnine in so bile zato vse njihove naprave (tudi naprava v storilčevem vozilu) uvrščene na stop listo. Zagotovil mu je, da je bil dolg pred približno pol ure poravnan. Ob koncu delovnega dne, ko je kršitelj še enkrat poklical direktorja pa mu je ta pojasnil, da so lahko kljub izvršenemu plačilu še vedno težave pri plačevanju cestnine po poplačniškem sistemu, zaradi česar naj zjutraj ob začetku vožnje nemudoma gre na DARS GO servis in naloži dobroimetje s službeno plačilno kartico Schell. Kršitelj je naslednje dne, 1. 2. 2020 ob 4.13 uri zjutraj ob prvi možni ustavitvi na OBU napravo naložil 100,00 EUR, s čimer je bil najprej poravnan dolg predhodnega dne, preostanek znesja pa je bil namenjen nadaljnjim prehodom cestninskih postaj. Ob nadaljnji vožnji istega dne je nato okoli 11.00 ure na OBU napravi ponovno zmanjkalo naloženega dobroimetja. Kršitelj je takrat sam poklical na DARS in povprašal o razlogih za ponovne piske naprave, pri tem mu je bilo pojasnjeno, da je verjetno zmanjkalo dobroimetja, zato je denar nemudoma, ob 11.35 uri ponovno naložil. Cestnina je bila DARSU v celoti plačana naslednji delovni dan, s čimer je ponovno začel delovati poplačniški sistem cestninjenja. Poudaril je, da sam ni ravnal na način, da bi mu bilo mogoče očitati krivdo (naklep ali malomarnost).

6. Sodišče prve stopnje je glede na navedbe v zahtevi za sodno varstvo in izveden dokazni postopek, v katerem je zaslišalo storilca, priče B. B., C. C. in D. D. ter prebralo dokazno gradivo o storjenem prekršku ter na podlagi izvedenega dokaznega postopka zaključilo, da kršitelju ni moč očitati krivde, saj do trenutka, ko je prispel na cestninsko postajo, ni mogel vedeti, da na kartici ni dovolj dobroimetja za plačilo cestnine, zaradi česar kršitelju ni mogoče očitati odgovornosti za predmetna prekrška.

7. Ob obravnavanju zahteve za sodno varstvo je sodišče prve stopnje ugotovilo: - da je lastnik priklopnega vozila in vlečnega vozila, s katerim sta bila storjena prekrška družba E. d.o.o., storilec prekrškov pa je zaposlen pri tej pravni osebi kot voznik in je dne 31. 1. 2020 in 1. 2. 2020 vozil skupino vozil z registrsko oznako ... .

- da je imela družba z Darsom sklenjeno pogodbo, na podlagi katere je plačevala cestnino po poplačniškem sistemu cestninjenja; - da je družba zamujala s plačilom računa z zapadlostjo 27. 1. 2020, - da so bila z dne 31. 1. 2020 ob 13. 57, ko je bil izdan drugi opomin podjetju vsa vozila družbe uvrščena na stop listo, s čimer so zapadla v predplačniški način plačevanja cestnine; - da storilec do storitve očitanih prekrškov nikoli ni sam plačeval cestnine ali skrbel za plačilo le-te, ampak se je pri tem zanašal na direktorja družbe; - da je storilec dne 1. 2. 2020 na OBU napravo dvakrat naložil dobroimetje v skupni vrednosti 120,00 EUR, - da je prekrškovni organ storilcu izrekel skupno globo v višini 2.000,00 EUR, in sicer za prekršek z dne 31. 1. 2020 in z dne 1. 2. 2020. 8. Ob takih ugotovitvah, na katere je pritožbeno sodišče vezano, saj sodbe, s katero je bila zavrnjena zahteva za sodno varstvo, ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 66. člena ZP-1), je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da storilcu s takim ravnanjem ni mogoče očitati odgovornosti za prekršek. Storilec, ki je sicer tuj državljan, se je sicer zavedal, da bo vozil po avtocesti, kjer je obvezno plačilo cestnine, vendar ob upoštevanju, da do takrat nikoli ni sam urejal zadev v zvezi s cestninjenjem, ampak se je pri tem zanašal na direktorja družbe in je tudi po tem, ko mu je OBU naprava s piski javljala negativno stanje na napravi, ravnal dovolj pazljivo, ko je v prvi očitani situaciji o tem nemudoma obvestil direktorja, ki mu je zagotovil, da je plačilo urejeno, pri drugem očitanem prekršku pa poklical na DARS in po tem naložil dodatno dobroimetje.

9. Na podlagi izvedenega dokaznega postopka je bilo ugotovljeno, da so bila po izdaji drugega opomina za neplačane obveznosti dne 31. 1. 2020 ob 13.57 uri vsa vozila podjetja E. d.o.o. uvrščena na stop listo in s tem v predplačniški način plačevanja obveznosti. Prekršek, storilcu očitan za dne 31. 1. 2020 je bil storjen ob 14.19 uri, torej le nekaj minut po uvrstitvi OBU naprave v predplačniški sistem cestninjenja. Ob upoštevanju tega časovnega sovpadanja, dejstva, da storilec predhodno ni skrbel sam za plačevanje cestnine in je bil pred tem daljše časovno podjetje zaposlen kot voznik v družbi, dejstva, da je po tem, ko mu je naprava javljala prenizko stanje o tem nemudoma obvestil direktorja, ki mu je zagotovil, da bo stanje uredil, kar je storilec preveril še s ponovnim klicem zvečer, tudi pritožbeno sodišče zaključuje, da storilcu ni moč očitati, da bi prekršek z dne 31. 1. 2020 storil s kakršnokoli obliko krivde. Krivde pa mu, ob upoštevanju že ugotovljenega dotedanjega poplačniškega načina plačila cestnin, ko je tega dne izjemoma vnaprej plačal cestnino po izrecnem navodilu direktorja družbe in po tem, ko mu je napravo ponovno signalizirala prenizko stanje po telefonskem pojasnilu DARSa o prenizkem stanju naložil dodatno dobroimetje, ni mogoče očitati niti za naslednji dan, 1. 2. 2020. V zvezi z obema prekrškoma pa ne gre spregledati niti dejstva, da je podjetje E. d.o.o. plačalo zamujen račun dne 31. 1. 2020, ker pa je bil to petek, je bil priliv na DARS dejansko izvršen prvi delovni dan 3. 2. 2020. Tako je sodišče utemeljeno zaključilo, da storilec obeh očitanih prekrškov ni storil niti z najnižjo obliko krivde, torej malomarnosti, saj je ravnal s potrebno pazljivostjo. Glede na vse te povzete razloge se kot neutemeljene izkažejo pritožbene navedbe, s katerimi pritožnik nasprotuje zaključku sodišča o odgovornosti storilca za storjena prekrška. Pritožnik tudi ne more uspeti s ponujeno lastno dokazno oceno in nasprotovanju ugotovljenim dejstvom v postopku, saj, kot je bilo že pojasnjeno, je pritožbeno sodišče na ugotovljeno dejansko stanje sodišča prve stopnje vezano.

10. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo prekrškovnega organa kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).