Jedro

Po ugotovitvi, da tožnik sodnega postopka ureditve meje ni sprožil, je imel prvostopni organ zakonito podlago za izdajo odločbe o evidentiranju urejene meje.

Izrek

Tožba se zavrne.

Zahteva tožnika za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je prvostopni organ odločil, da se v katastrski občini ... kot urejena evidentira meja (del meje) parcele 2321/1 s sosednjimi parcelami *139, *137, 2313/1 in *136 (1. točka izreka); grafični prikaz urejene meje z označenimi zemljiškokatastrskimi točkami in vpisanimi parcelnimi številkami je obvezna priloga temu aktu, urejene meje so označeno poudarjeno (2. točka izreka). Iz obrazložitve izhaja, da je bila zahteva Občine Krško za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje vložena dne 14. 10. 2008. Zahtevi je bil priložen elaborat, ki ga je po določbah Zakona o evidentiranju nepremičnin (Uradni list RS, št. 47/06 in 65/07-odl. US, v nadaljevanju ZEN) in Pravilnika o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (Uradni list RS, št. 8/07 in 26/07) izdelalo geodetsko podjetje ... Prvostopni organ je ugotovil, da je bilo vsem lastnikom parcel, katerih meja se je urejala, zagotovljena možnost udeležbe na mejni obravnavi. Ko je prvostopni organ opravil preizkus vloge po 35. členu ZEN, je ugotovil, da ni razlogov za zavrženje oziroma zavrnitev. Vse stranke so na mejni obravnavi v zapisniku št. 70513-8 (5055/08) z dne 17. 9. 2008 podpisale izjavo o strinjanju s potekom predlagane meje z izjemo A.A. in B.B. V skladu s 37. členom ZEN je bila razpisana ustna obravnava, iz zapisnika ustne obravnave z dne 13. 2. 2009 pa je razvidno, da je meja parcele 2321/1 s sosednjima parcelama *137 (lastnik A.A.) in *139 tudi po izvedeni ustni obravnavi ostala sporna. Lastnik parcele *137 se na ustni obravnavi ni strinjal s potekom predlagane meje, dogovora o drugačnem poteku meje, ki še vedno ne bi odstopala od meje po podatkih zemljiškega katastra, pa ni bilo moč doseči. Geodetska uprava je zato lastnika parcele *137 v skladu s 39. členom ZEN na ustni obravnavi pozvala, da v roku 30 dni od dneva ustne obravnave (13. 2. 2009) pred pristojnim sodiščem začne sodni postopek ureditve meje in o tem obvesti geodetsko upravo ter hkrati predloži dokazilo o vložitvi popolne vloge za sodno ureditev meje. Pozvani lastnik sodnega postopka v postavljenem roku ni začel, čeprav je bil v pozivu opozorjen na pravne posledice, kar je razvidno iz poziva v zapisniku ustne obravnave. Zaradi navedenega se v skladu s 4. odstavkom 39. člena ZEN šteje, da se pozvani lastnik strinja s potekom predlagane meje. Lastnik parcele *139 se ustne obravnave ni udeležil, čeprav mu je bilo vabilo na ustno obravnavo pravočasno vročeno in je bil v vabilu opozorjen na pravne posledice neudeležbe. Zaradi navedenega se v skladu z 2. odstavkom 38. člena ZEN šteje, da se lastnik navedene parcele strinja s potekom predlagane meje. Prvostopni organ je preveril, ali podatki o mejah omogočajo njeno evidentiranje ter ugotovil, da je ta pogoj izpolnjen.

Drugostopni organ je pritožbo tožnika zoper odločbo prvostopnega organa zavrnil. V obrazložitvi navaja, da se tožnik niti na mejni obravnavi na terenu niti na ustni obravnavi pri upravnem organu prve stopnje ni strinjal z mejo, kakor jo je na podlagi obstoječih podatkov zemljiškega katastra predlagal in v elaboratu vrisal geodet. Ob takšnem dejanskem stanju je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je tožnika v skladu s 1. odstavkom 39. člena ZEN na ustni obravnavi 13. 2. 2009 pozval, da v 30-ih dneh od prejema poziva začne sodni postopek ureditve meje pred pristojnim sodiščem. Kot je razvidno iz zapisnika ustne obravnave, je bil tožnik v skladu s 4. odstavkom 39. člena ZEN tudi pravilno poučen o pravni posledici, če v odrejenem roku ne bi začel sodnega postopka ureditve meje. Po navedeni določbi zakona zaradi lastnikove opustitve (začeti sodni postopek ureditve meje) nastopi neizpodbojna pravna domneva, da se tak lastnik vseeno strinja s potekom predlagane meje.

Tožnik se ne strinja z odločitvama prvostopnega in drugostopnega organa, ker meja med naštetimi parcelami in javnim dobrom ne poteka tako, kot je to razvidno iz grafičnega prikaza. Navaja, da je v letu 1988 začel z gradnjo stanovanjske hiše in takrat je tudi pridobil kopijo katastrskega načrta, iz katere je razvidno, da meja med naštetimi parcelami poteka povsem drugače, kot je bilo to ugotovljeno v tem postopku, domnevno na podlagi istih katastrskih podatkov. Skladno s tem je tožnik tudi v tistem letu ogradil svojo parcelo, naredil škarpo z ograjo in ta svet užival v dobri veri vsa nadaljnja leta, enako kot so jo uživali pred njim njegovi pravni predniki. Tožnik prilaga še skico terenske meritve z dne 17. 9. 2008, iz katere je razvidno, da naj bi javno dobro (cesta čez vas) potekalo povsem drugače, kot to poteka v naravi. Pri tem pojasnjuje, da je javno dobro v naravi asfaltirana 4 m široka pot z bankinami, kar vse je bilo izvršeno s strani Občine C. V kolikor se vpogleda v kopijo katastrskega načrta z dne 7. 12. 1988 in še zlasti v skico terenske meritve z dne 17. 9. 2008, je moč ugotoviti, da naj bi javna pot po katastrskih podatkih čez celo vas potekala tako, da so na jugovzhodni strani vsi lastniki zemljišč tudi lastniki polovice asfaltirane poti, na drugi strani pa naj bi javna pot potekala preko dvorišč in zgrajenih stavb. Očitno gre za napake podatkov katastra, ki bistveno odstopa od stanja v naravi, ki se koristi že več 100 let. Zato ni dopustno urejati poti le v njenem manjšem delu, ampak bi bilo potrebno urediti javno pot po njeni celotni dolžini v vasi, saj bo drugače prihajalo do anomalij in do neživljenjskih zaključkov. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi, toženi stranki pa naloži dolžnost povrnitve stroškov tožniku z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve in sodišču predlaga, da tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Stranka z interesom v tem upravnem sporu Občina C. odgovora na tožbo ni podala.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je sporno evidentiranje dela urejene meje med parc. št. 2321/1 v lasti Občine C. in sosednjo parcelo parc. št. *137, k.o. ... v lasti tožnika. Tožnik v tožbi ugovarja, da meja med parcelama ne poteka tako, kot je bila predlagana v elaboratu ureditve meje in potrjena z izpodbijano odločbo.

Sodišče na podlagi podatkov v upravnih spisih ugotavlja, da je izpodbijana odločba izdana v skladu z določbami ZEN, zaradi česar je pravilna in zakonita. Iz podatkov v upravnih spisih izhaja, da se tožnik na mejni obravnavi dne 17. 9. 2008 ni strinjal s pokazano in predlagano mejo (predlagana meja od točke B-A-D) in je pokazal mejo, ki v naravi poteka po obstoječem betonskem zidu (od točke B-D-C-E), kar je geodet tudi vrisal v elaborat. Tožnik se tudi na ustni obravnavi z dne 13. 2. 2009 s predlagano mejo ni strinjal. Iz zapisnika ustne obravnave izhaja, da se lastnika zemljišč na ustni obravnavi tudi nista sporazumela o poteku obravnavane meje, niti o drugačnem poteku meje, ki sicer ne bi odstopala od katastrske meje in bi jo lahko geodetska uprava uredila na ustni obravnavi (4. odstavek 38. člena ZEN).

Če po opravljeni ustni obravnavi meja ostane sporna, geodetska uprava pozove lastnika oziroma lastnike, ki se ne strinjajo s predlagano mejo, da v 30-ih dneh od vročitve oziroma prejema poziva začnejo sodni postopek ureditve meje pred pristojnim sodiščem (1. odstavek 39. člena ZEN). Poziv iz prejšnjega odstavka se opravi na ustni obravnavi, ali pa se vroči posebej. V obeh primerih je treba stranke opozoriti na pravne posledice, ki nastanejo, če ne začnejo sodnega postopka (2. odstavek 39. člena ZEN). Če sodni postopek namreč v roku iz 1. odstavka tega člena ni začet, se šteje, da lastnik oziroma lastniki soglašajo s potekom predlagane meje (4. odstavek 39. člena ZEN).

Iz zapisnika ustne obravnave z dne 13. 2. 2009 je razvidno, da je bil tožnik v skladu s citiranimi določbami ZEN pozvan, da v roku 30 dni od tega datuma pri Okrajnem sodišču Krško vloži predlog za sodno ureditev meje parcele *137 s sosednjo parcelo 2321/1 k.o. ... in o tem geodetski upravi predloži dokazilo o vložitvi popolne vloge za sodno ureditev meje (kopija predloga za ureditev meje vloženega pri pristojnem sodišču, na katerem mora biti dohodni žig sodišča). Opozorjen pa je bil tudi na pravno posledico, da v kolikor tak postopek v določenem roku ne bo sprožen, se bo štelo, da se strinja s predlagano mejo, ki izhaja iz elaborata. Po ugotovitvi, da tožnik sodnega postopka ureditve meje ni sprožil, je imel prvostopni organ zakonito podlago za izdajo odločbe. Ker so tožnikovi ugovori lahko upoštevni le glede določene meje med njegovo parcelo *137 in parcelo 2321/1 Občine C., v ostalem pa ne, jih sodišče tudi ni presojalo.

Ker je sodišče ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 119/08 odl. US, 107/09-odl. US, 62/2010, v nadaljevanju ZUS-1).

Stroškovni zahtevek tožeče stranke pa je sodišče zavrnilo na podlagi 4. odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

Pravni pouk temelji na 1. odstavku 73. člena ZUS-1.