Jedro

Postopek za izdajo začasne odredbe v sporih iz družinsko pravnih razmerij, ko gre za vprašanje varovanja pravic in koristi mladoletnih otrok, mora biti hiter. Zato je izdaja začasne odredbe dopustna že na podlagi samega predloga za njeno izdajo, torej brez izvajanja dokazov, pri čemer je kontradiktornost postopka zagotovljena naknadno z možnostjo vložitve ugovora zoper začasno odredbo. Pravica do izjave nasprotni udeleženki zato ni bila kršena, pa tudi sicer nasprotna udeleženka ne navede, katera pomembna dejstva naj bi dokazovala s svojo izpovedbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor nasprotne udeleženke zoper sklep o začasni odredbi, s katerim je odločilo, da se mladoletni otroci A., B. in C. izpišejo iz Osnovne šole X in vpišejo v Osnovno šolo Y ter je nasprotni udeleženki prepovedalo, da bi pred pravnomočnostjo odločitve v konkretnem postopku oddajala otroke v Osnovno šolo X in ji naložilo, da otroke oddaja v Osnovno šolo Y. 2. Proti takšni odločitvi je iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov vložila pritožbo nasprotna udeleženka. Opozarja, da ji nista bila vročena sklep o začasni odredbi z dne 29. 8. 2016 in predlog predlagatelja glede izvrševanja roditeljske pravice. Pojasnjuje, da je pred sodiščem prve stopnje 21 .6. 2016 vložila tožbo zaradi predodelitve otrok ter predlog za izdajo začasne odredbe. Sodišče prve stopnje je sodbo z dne 25. 11. 2015 s katero je zaupalo otroke v varstvo in vzgojo predlagatelju, izdalo na podlagi nestrokovno izdelanega izvedenskega mnenja in tudi sicer je bila odločitev sodišča nezakonita ter pomeni odstop od sodne prakse. Sodišče prve stopnje je kršilo temeljno načelo civilnega postopka, to je načelo kontradiktornosti, ker nasprotni udeleženki pred odločitvijo o predlogu za izdajo začasne odredbe, predloga ni vročilo. Ker otroci odklanjajo stike z očetom, predvsem pa se k očetu ne želijo preseliti, temveč želijo živeti z nasprotno udeleženko, se pravnomočna sodba z dne 25. 11. 2015 ne izvršuje. Pritožnica se sklicuje na določbo četrtega odstavka 48. člena Zakona o osnovni šoli, ki določa, da če se učenec med šolanje preseli v šolski okoliš druge osnovne šole, ima pravico dokončati šolanje na šoli v katero je vpisan. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je dne 12. 7. 2016 izdalo priporočilo za šole, v katerem zavzame stališče, da je sprememba bivališča otroka, vpis v šolo ali sprememba šole element roditeljske pravice, ki bistveno vpliva na otrokov razvoj in o kateri starša odločata sporazumno v skladu z otrokovo koristjo tudi v primeru, da ne živita skupaj in nimata oba varstva in vzgoje otroka. Sklicuje se tudi na obrazložitev odločbe, s katero je sodišče prve stopnje otroke zaupalo v vzgojo in varstvo očetu in iz katere naj bi izhajalo, da je sodišče predlagatelja napotilo, da otroke vozi v šolo oziroma vrtec X. Opozarja, da je v izvedenskem mnenju izvedenka V. S. predlagala, da bi bili otroci polovica časa pri enem od staršev in drugo polovico pri drugem. Niti izvedenka niti sodišče nista bila mnenja, da bi bilo v korist otrok, da bi se prešolali. Razlog za prešolanje otrok sloni izključno na interesih predlagatelja, da si olajša življenje in ne zasleduje največje koristi otrok. Sodišče v postopku obravnave ugovora tudi ni zaslišalo nobenega od udeležencev postopka. Pojasnjuje, da navedbe in ugotovitve CSD, da naj bi nasprotna udeleženka otroke odtujevala od očeta, nikakor ne držijo. Otroci sami so tisti, ki so stike z očetom pričeli zavračati, ker je predlagatelj otroke v času stikov prepustil v varstvo svoji materi, sam pa se je v tem času udeleževal plesnih tečajev in masaž.

3. Predlagatelj je na pritožbo odgovoril ter predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov in pri tem pazilo na pravilno uporabo materialnega prava in na absolutne bistvene kršitev določb postopka, kot mu to nalaga drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena Zakona o pravdnem postopku(1). Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče v postopku ni zagrešilo niti uveljavljanih niti tistih absolutnih bistvenih kršitev pravil postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti ter je glede na ugotovljeno dejansko stanje ob pravilni uporabi materialnega prava sprejelo pravilno odločitev. Pritožbeno sodišče se strinja z dejanskimi in pravnimi zaključki sodišča prve stopnje, in kot odgovor na pritožbene navedbe le še dodaja.

6. Kot izhaja iz podatkov v spisu, je sodišče prve stopnje predlog predlagatelja glede izvrševanja roditeljske pravice po 113. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih(2), predlog za izdajo začasne odredbe in sklep o izdani začasni odredbi nasprotni udeleženki vročilo s fikcijo dne 1. 9. 2016. 7. Postopek za izdajo začasne odredbe v sporih iz družinsko pravnih razmerjih, ko gre za vprašanje varovanja pravic in koristi mladoletnih otrok, mora biti hiter. Zato je izdaja začasne odredbe dopustna že na podlagi samega predloga za njeno izdajo, torej brez izvajanja dokazov, pri čemer je kontradiktornost postopka zagotovljena naknadno z možnostjo vložitve ugovora zoper začasno odredbo. Pravica do izjave nasprotni udeleženki, zato ni bila kršena, pa tudi sicer nasprotna udeleženka ne navede, katera pomembna dejstva naj bi dokazovala s svojo izpovedbo.

8. Po določilu prvega in drugega odstavka 113. člena ZZZDr starša otroka izvršujeta roditeljsko pravico sporazumno v skladu z otrokovo koristjo. Če starša ne živita skupaj in nimata oba varstva in vzgoje otroka oziroma otrok živi samo pri enem od staršev, izvršuje roditeljsko pravico tisti od staršev, ki ima otroka v varstvu in vzgoji, razen če gre za vprašanja, ki bistveno vpliva na otrokov razvoj. V tem primeru o takšnih vprašanjih starša soodločata sporazumno.

9. Pritožbeno sodišče se v celoti strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je vprašanje izbire katero od javnih šol bo obiskoval otrok, ob nespornem dejstvu, da se programa šol v bistvenem ne razlikujeta, ter da je med krajema manj kot 20 kilometrov razdalje, vprašanje dnevnega življenja otrok, zaradi česar je ta izbira zaupana tistemu od staršev, pri katerem je otrok v varstvu, vzgoji in oskrbi. Ker je v predmetni zadevi nesporno, da so bili otroci v varstvo, vzgojo in oskrbo dodeljeni očetu, navedeno pomeni, da je organiziranje dnevnega življenja otrok v njegovih rokah.

10. Sodišče je pri odločanju vezano na ustavo in zakon in ga protokol – Izvrševanje roditeljske pravice in ravnanje v primerih nesoglasja med staršema – priporočilo za šole, izdan dne 12. 7. 2016 s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, v ničemer ne zavezuje.

11. Ker so v konkretnem primeru podane specifične okoliščine zaradi visokega konfliktnega odnosa med roditeljema, ki je povezan tudi s tem, da živita v različnih krajih ter zlasti dejstva, da mati ne sprejema pravnomočne odločitve sodišča, s katero je sodišče prve stopnje otroke dodelilo v vzgojo in varstvo predlagatelju ter da je bilo v ugovornem postopku ugotovljeno, da otroci od 5. 9. 2016 dalje ne hodijo v nobeno šolo, čeprav so vsi trije šoloobvezni, je sodišče prve stopnje pravilno z izdajo regulacijske začasne odredbe začasno uredilo sporno razmerje med udeležencema postopka.

12. Mnenja o vprašanju prešolanja otrok v postopku dodelitve otrok nista zavzela niti izvedenka niti sodišče, kot to zmotno meni pritožba, saj se navedeno vprašanje takrat še ni izkazalo za sporno.

13. Življenjsko povsem sprejemljiva in razumljiva je reakcija otrok, ki se spremembi šole upirajo, zlasti ob dejstvu, da na spremembo niso bili ustrezno pripravljeni, vendar pa bo ta odpor tudi po mnenju pritožbenega sodišča v razumnem času izzvenel. 14. Pritožbeno sodišče se do ostalih obširnih pritožbenih navedb ni opredeljevalo, ker za presojo niso bistvenega oziroma odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

15. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Op. št. (1): ZPP Op. št. (2): ZZZDr