Jedro

Ugotavljanje lastništva predmetov v fazi dovolitve izvršbe bi bilo preuranjeno. Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, da podani ugovor ni bil takšne narave, ki bi preprečeval izvršbo, saj se ni nanašal na dovolitev, temveč na opravljanje ter da je dolžan izvršitelj ugotoviti, ali ima dolžnica rubljive predmete ter upoštevati zakonske omejitve. Ugovor, da dolžnica ni lastnica premičnin, na katero sega upnik z izvršbo, ni ugovorni razlog, s katerim bi lahko izpodbijala sklep o izvršbi, saj izvršba ne posega v njene pravice.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor dolžnice zoper novo izvršilno sredstvo. Ugotovilo je, da navedb dolžnice ni mogoče upoštevati, saj se ne nanašajo na dovolitev izvršbe, temveč na opravljanje le-te. Izvršbo z rubežem premičnin je dovolilo na podlagi predloga upnika. Izvršitelj je dolžan ugotoviti ali ima dolžnica rubljive predmete ter hkrati upoštevati omejitve. Ugovor dolžnice je štelo kot neobrazložen.

2.Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnica iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava po 1. ter 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da če dolžnik v ugovoru navede in dokaže, da predmet izvršbe ni njegov oziroma je izvzet iz izvršbe, je sodišče dolžno to upoštevati (VS RS II Ips 139/2016). Sodišče je neutemeljeno zavrnilo ugovor ne da bi izvedlo predlagane dokaze in se do njih opredelilo. Če bi bila izvršba dovoljena na predmetih, ki niso dolžničini, bi to pomenilo protipravno poseganje v pravice tretjih, kar zakon ne dopušča (sklep VSL Cst 352/2013). Preden se opravi rubež z novim izvršilnim sredstvom, je potrebno ugotoviti komu pripadajo premoženjske pravice na naslovu kjer trenutno oziroma začasno prebiva.

3.Upnik ni odgovoril na pritožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Dolžnica neutemeljeno očita sodišču prve stopnje bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8., 213. in 215. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ter da je poseglo v njeno pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS, ker je zavrnilo ugovor ne da bi izvedlo predlagane dokaze in se do njih opredelilo. Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor dolžnice kot neobrazložen, ker že njene navedbe niso dosegale standarda obrazloženosti po drugem odstavku 53. člena ZIZ (7. točka obrazložitve sklepa). V tem primeru izvajanje dokaza z zaslišanjem ni bilo potrebno, kar določa drugi odstavek 287. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Dopolnjevanje trditev na naroku pa ni dopustno.

6.Sodišče prve stopnje je povzelo ugovorno trditev dolžnice: da na naslovu ne poseduje nobenih nepremičnin (6. točka obrazložitve sklepa). V pritožbi neutemeljeno vztraja pri ugovoru, da če navede in dokaže, da predmet izvršbe ni njen oziroma je izvzet iz izvršbe, je sodišče dolžno to upoštevati. Prav tako neutemeljeno se sklicuje na sklepa VS RS II Ips 139/2016 in VSL Cst 352/2013, ki ne obravnavata primerljive tematike.

7.Dolžnica neutemeljeno navaja, da je potrebno preden se opravi rubež z novim izvršilnim sredstvom ugotoviti komu pripadajo premoženjske pravice na naslovu, kjer začasno prebiva. Do rubeža niti ni mogoče vedeti ali bo uspešen. Ugotavljanje lastništva predmetov v fazi dovolitve izvršbe bi bilo preuranjeno. Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, da podani ugovor ni bil takšne narave, ki bi preprečeval izvršbo, saj se ni nanašal na dovolitev, temveč na opravljanje ter da je dolžan izvršitelj ugotoviti, ali ima dolžnica rubljive predmete ter upoštevati zakonske omejitve (6. točka obrazložitve sklepa). Ugovor, da dolžnica ni lastnica premičnin, na katero sega upnik z izvršbo, ni ugovorni razlog, s katerim bi lahko izpodbijala sklep o izvršbi, saj izvršba ne posega v njene pravice.

8.V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

-------------------------------

1Sklepa VSL II Cpg 482/2001, VSM I Ip 120/2013.