Jedro

Zmota o pravnih posledicah podane izjave o pripoznavi tožbenega zahtevka procesnopravno ni opravičljiva, zato pritožnica s sklicevanjem nanjo ne more uspešno izpodbiti sodbe na podlagi pripoznave, ki je bila izdana na podlagi njene jasne in nedvoumne izjave o pripoznavi tožbenega zahtevka tožeče stranke.

Izrek

Pritožba se zavrne

in se potrdi

sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi pripoznave razsodilo, da je daritev do 1/6 solastnega deleža nepremičnine parc. št. ... in ..., vl. št. ... k. o. V., po notarskem zapisu SV 597/08 z dne 27. 8. 2008 darilne pogodbe toženi stranki, brez pravnega učinka proti tožeči stranki do višine njene terjatve 33.329,13 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 9. 2008 dalje in da je tožena stranka dolžna zaradi izterjave te terjatve na navedenih nepremičninah dopustiti izvršbo, ki je vodena pred Okrajnim sodiščem v Velenju pod opr. št. In 144/2008 (1. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožeči stranki povrniti nastale pravdne stroške v znesku 390,15 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka plačila do poravnave (2. točka izreka).

Zoper navedeno odločitev sodišča prve stopnje je pravočasno pritožbo vložila tožena stranka in v njej navedla, da je s pisno vlogo z dne 22. 4. 2010 pripoznala tožbeni zahtevek tožeče stranke predvsem zato, ker je zahtevek razumela tako, da se darilna pogodba z dne 27. 8. 2008 šteje za nično. Pričakovala je, da bo izrek sodbe tak, da se darilno pogodbo razveljavi in se lastništvo na 1/6 nepremičnin vrne oz. vpiše nazaj na njenega moža Z. I., potem pa se zoper njega oz. njegovo lastnino dopusti izvršba, ki je vodena pred Okrajnim sodiščem v Velenju. Poudarila je, da ne želi, da se zoper njo oz. njeno premoženje vodi izvršilni postopek iz naslova tega spora.

Pritožba ni utemeljena.

Tožeča stranka je v tem pravdnem postopku uveljavljala zahtevek zaradi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj. Zahtevala je, da sodišče prve stopnje razsodi, da je daritev do 1/6 solastnega deleža nepremičnine parc. št. .. in …., vl. št. ... k. o. V., po notarskem zapisu SV 597/08 z dne 27. 8. 2008 darilne pogodbe toženi stranki brez pravnega učinka proti tožeči stranki do višine njene terjatve 33.329,13 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 9. 2008 dalje do plačila in da je tožena stranka dolžna zaradi izterjave te terjatve na navedenih nepremičninah dopustiti izvršbo, ki je vodena pred Okrajnim sodiščem v Velenju pod opr. št. In 144/2008. Tožena stranka je v vlogi z dne 22. 4. 2010 (tj. po prejemu tožbe in po vloženem odgovoru na tožbo, v katerem je tožbenemu zahtevku nasprotovala) navedla, da pripoznava tožbeni zahtevek tožeče stranke v tej pravdni zadevi.

Sodišče prve stopnje je po prejemu navedene vloge tožene stranke z dne 22. 4. 2010 brez nadaljnjega obravnavanja izdalo izpodbijano sodbo na podlagi pripoznave, s katero je ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke, kot je ta opredeljen v tožbi, ker je ugotovilo, da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati, kar je v skladu s I. in II. odstavkom 316. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

Sodbo na podlagi pripoznave je dopustno izpodbijati le iz omejenih pritožbenih razlogov. V skladu s III. odstavkom 338. člena ZPP se sodba na podlagi pripoznave lahko izpodbija le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ali zaradi tega, ker je bila izjava o pripoznavi dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače. Tožena stranka s pritožbenimi navedbami, da je zahtevek razumela tako, da se darilna pogodba z dne 27. 8. 2008 šteje za nično in da je pričakovala, da bo izrek sodbe tak, da se darilno pogodbo razveljavi in se lastništvo na 1/6 nepremičnin vrne oz. vpiše nazaj na njenega moža Z. I., potem pa se zoper njega oz. njegovo lastnino dopusti izvršba, uveljavlja, da je izjavo o pripoznavi dala v zmoti. Uveljavlja torej dopusten pritožbeni razlog v skladu z zgoraj navedenim III. odstavkom 338. člena ZPP, vendar po oceni pritožbenega sodišča neutemeljeno.

V pritožbi uveljavljena napaka volje (izjava dana v zmoti) se presoja po pravilih Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Da bi tožena stranka uspela s pritožbenimi navedbami, da je bila njena izjava o pripoznavi dana v zmoti, bi morala dokazati, da je šlo za bistveno zmoto in da je ta opravičljiva (I. in II. odstavek 46. člena OZ). Vendar pritožbene navedbe pritožnice, da ni vedela, da bo izrek sodbe takšen, kot izhaja iz izpodbijane sodbe na podlagi pripoznave in da je pričakovala drugačno odločitev (o ničnosti darilne pogodbe oz. njeni razveljavitvi), izkazujejo nepoznavanje procesnih učinkov izjave o pripoznavi tožbenega zahtevka. To pa pomeni, da gre za zmoto o pravnih posledicah, ki nastanejo neodvisno od volje strank in po sili samega zakona (v obravnavanem primeru določbe 316. člena ZPP). Že zato takšna zmota ne upravičuje do izpodbijanja izjave volje in kot pravna zmota tudi ni opravičljiva (tako npr. sodba Vrhovnega sodišča RS z dne 28. 10. 2010, opr. št. II Ips 1274/2008). Tudi sicer v civilnem pravu velja načelo, da nepoznavanje prava stranki škoduje (načelo ignorantia iuris nocet), čeprav se tožena stranka v pritožbi na nepoznavanje predpisov niti ni izrecno sklicevala.

Zmota o pravnih posledicah podane izjave o pripoznavi tožbenega zahtevka, kot je bilo pojasnjeno, ni opravičljiva, zato pritožnica s sklicevanjem nanjo ne more uspešno izpodbiti sodbe na podlagi pripoznave, ki je bila izdana na podlagi njene jasne in nedvoumne izjave o pripoznavi tožbenega zahtevka tožeče stranke. Izpodbijana sodba na podlagi pripoznave pa je bila, kot je bilo že obrazloženo, izdana v skladu z določbo 316. člena ZPP, zato tudi ni podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 7. točki II. odstavka 339. člena ZPP, na katero mora pritožbeno sodišče paziti tudi po uradni dolžnosti (II. odstavek 350. člena ZPP).

Tožena stranka neobrazloženo izpodbija tudi odločitev o pravdnih stroških v 2. točki izreka izpodbijane sodbe na podlagi pripoznave, zato je pritožbeno sodišče odločitev v tem delu preizkusilo le v mejah razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti v skladu z

II. odstavkom 350. člena ZPP, ob tem pa takšnih kršitev ni zasledilo.

Po opisanem pritožbeno uveljavljen razlog ni utemeljen, pritožbeno sodišče pa ob odločanju o pritožbi tudi ni zasledilo drugih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere je še dolžno paziti po uradni dolžnosti (II. odstavek 350. člena ZPP). Zato je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo na podlagi pripoznave sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).