Jedro

Izkazana mora biti konkretna zmota da se je nanjo mogoče sklicevati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo na podlagi pripoznave je sodišče prve stopnje odločilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki ATS 93.882,00 v tolarski protivrednosti po veljavnem srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila, ter z dogovorjenimi 13% kreditnimi in 4,5% zamudnimi obrestmi od 01.04.1994 dalje do plačila. Tožena stranke je dolžna povrniti tožeči stranki pravdne stroške v znesku 61.180,00 SIT s pripadajočimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe dalje do plačila, vse v roku 15 dni. Proti sodbi na podlagi pripoznave se je pritožila tožena stranka. Navaja, da je tožbeni zahtevek pripoznal preuranjeno oziroma v zmoti. Izračun obresti je sporen že od 1.4.1994. Kreditna pogodba je bila sestavljena za znesek 100.000 ATS in celotna obremenitev bi bila 126.023,16 ATS, vendar je v njegovem primeru, ko je bil kredit izplačan v znesku 85.000 ATS in delno poplačan v znesku 38.000 ATS, znesek obresti kar 43.270 ATS. Na pritožbo tožene stranke je tožnik podal odgovor ter predlaga, da sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne ter potrdi izpodbijano sodbo. Pritožba ni utemeljena. Sodba na podlagi pripoznave se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ali zaradi tega, ker je bila izjava o pripoznavi dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače (čl. 353/3 Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Ob preizkusu sodbe glede morebitnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, pritožbeno sodišče ni ugotovilo kršitev, pritožnik pa jih v pritožbi ne zatrjuje. Neutemeljena je pritožba toženca, ker naj bi tožbeni zahtevek tožnika pripoznal preuranjeno oziroma v zmoti. Toženec v pritožbi z ničemer ne dokazuje, da je bil v zmoti. Toženec zatrjuje, da je bil po njegovem laičnem izračunu izračun obresti sporen že do leta 1994. V nadaljevanju pritožbe pa navaja določene zneske, ki njegove zmote ne morejo dokazovati. Toženec je bil udeležen na glavnih obravnavah, način obračuna obresti mu je bil obrazložen s strani predstavnika banke, dana mu je bila na vpogled dokumentacija, na katero opira tožnik svoj zahtevek, toženec pa je na zadnjem naroku izjavil, da razume tožbeni zahtevek v celoti. V pritožbi torej ne navaja okoliščin, ki bi kazale, da je bila izjava o pripoznavi dana v zmoti. Konkretna zmota bi morala biti podana v trenutku, ko je podal izjavo. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (čl. 368 ZPP). Določbe ZPP/77 so v tej sodbi uporabljene glede na čl. 498 ZPP/99.