Jedro

Ključni razlikovalni element kapitalskih družb (smiselno se uporablja tudi za zadrugo) je dodatna sestavina firme iz 13. člena ZGD-1 (tako imenovani fantazijski dodatek). Zakon v prvem odstavku 21. člena zahteva, da se mora firma družbe (zadruge) jasno razlikovati od firm drugih družb. Načelo izključnosti firme ne zahteva samo, da firme družb ne smejo biti enake, ampak morajo biti tako različne, da ne more priti do zamenjave.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep registrskega sodišča potrdi.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. V prvostopenjskem postopku je registrsko sodišče z odredbo o dopolnitvi predloga z dne 11. 9. 2019 (list. št. 21) predlagateljico M. G. (v nadaljevanju: predlagateljica) pozvalo, da spremeni oziroma dopolni firmo, to je ime zadruge. Pri tem se je sklicevalo na določbe Zakona o gospodarskih družbah, na katere napotuje 56. člen Zakona o zadrugah (v nadaljevanju ZZad). Predlagateljica je izrecno vztrajala pri predlagani firmi subjekta vpisa in ni dopolnila predloga za vpis zadruge. Menila je, da je ime zadruge v skladu z zakonskimi določili in sodno prakso. Ker predlagateljica ni ravnala v skladu z zahtevo sodišča v odredbi, je registrsko sodišče po višji sodniški pomočnici v skladu z drugim odstavkom 30. člena Zakona o sodnem registru (ZSReg) predlog za vpis ustanovitve zadruge zavrnilo.

2. Zoper ta sklep so se pritožili predlagateljica in ustanovitelji subjekta vpisa. Registrsko sodišče je zavrnilo njihovo pritožbo zoper sklep opr. št. Srg 2019/35224 z dne 23. 9. 2019. Bistveni razlogi izpodbijanega sklepa so, da je po 12. členu Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) firma ime, s katero družba posluje. V firmi mora biti oznaka, ki nakazuje na dejavnost družbe. Predlog za vpis firme "Poslovna zadruga" ne nakazuje na dejavnost družbe oziroma zadruge. Po Slovarju slovenskega knjižnega jezika namreč izraz "posloven" pomeni „nanašajoč se na poslovanje.“ Kakšno je konkretno poslovanje pa iz firme ne izhaja. Izraz "poslovno" zato ne nakazuje na dejavnost zadruge, s tem pa niso izpolnjeni pogoji, ki jih določa 12. člen ZGD-1 kot obvezno sestavino firme.

Pritožbeni postopek in odločitev sodišča druge stopnje

3. Zoper sklep, s katerim je sodišče zavrnilo pritožbo predlagateljice in ustanoviteljev subjekta vpisa, so se vsi navedeni pravočasno pritožili in smiselno uveljavljali pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 19. členom ZSReg in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP). Sodišču druge stopnje so predlagali, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep smiselno spremeni tako, da predlogu za vpis subjekta vpisa v sodni register ugodi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. 56. člen ZZad glede firme napotuje na smiselno uporabo ZGD-1.1 V predlogu za vpis subjekta vpisa v sodni register je predlagateljica navedla, da zadruga za svojo glavno dejavnost predlaga dejavnost 70.220, drugo podjetniško in poslovno svetovanje. Firma zadruge, to je „poslovna zadruga“ ne nakazuje na dejavnost zadruge, ker v firmi ni nobene besede, ki bi kazala na dejavnost subjekta vpisa. Zato je že iz tega razloga odločitev registrskega sodišča pravilna.

6. Vendar pa je po oceni sodišča druge stopnje kršeno tudi načelo izključnosti firme, ker ne vsebuje fantazijskega dodatka kot dodatne sestavine firme iz 13. člena ZGD-1. 7. Ključni razlikovalni element kapitalskih družb (smiselno se uporablja tudi za zadrugo) je dodatna sestavina firme iz 13. člena ZGD-1 (tako imenovani fantazijski dodatek). Zakon v prvem odstavku 21. člena zahteva, da se mora firma družbe (zadruge) jasno razlikovati od firm drugih družb. Načelo izključnosti firme ne zahteva samo, da firme družb ne smejo biti enake, ampak morajo biti tako različne, da ne more priti do zamenjave.

8. Firma „Poslovna zadruga“ je opredeljena preveč splošno. Pritožniki tudi v pritožbi iz SSKJ povzemajo pomen besede posloven, ki določa: "značilen za poslovne ljudi". Slednje samo po sebi pomeni, da je izraz posloven precej generičen. Generičen pojem pa je namreč pojem, ki označuje splošne značilnosti. Generičen pojem, ki označuje dejavnosti, ki jih ni mogoče vnesti v fantazijski del firme tako nasprotuje določbi drugega odstavka 12. člena ZGD, ki predstavlja enega od obveznih elementov firme.

9. Pritožniki v pritožbi navajajo, da so v sodnem registru že vpisane zadruge kot na primer Kmetijska in gozdarska zadruga, Stanovanjska zadruga. Ravno te zadruge pa se razlikujejo od drugih zadrug, saj imajo v firmi že označbo, ki nakazuje na njihovo dejavnost. Kmetijska in gozdarska zadruga se ukvarjata z dejavnostjo kmetijstva in gozdarstva, stanovanjska pa s stanovanji. Zato pritožniki z navedenimi pritožbenimi razlogi ne morejo uspeti.

10. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Sodišče druge stopnje pa tudi po uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ugotavlja, da ni podana nobena absolutna bistvena postopkovna kršitev (drugi odstavek 350. člena, 366. člen ZPP v zvezi z 19. členom ZSReg in 37. členom ZNP). Zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep registrskega sodišča potrdilo (2. točka 39. člena ZSReg).

1 56. člen ZZad določa: Glede firme, sedeža, dejavnosti, zastopanja zadrug, njihovega vpisa v register in sporazumevanja z zaposlenimi v zadrugi v zvezi z dajanjem navodil za delo zaposlenim, vodenja postopkov, v katerih se odloča o pravicah zaposlenih in sodelovanja delavcev, se smiselno uporablja zakon, ki ureja gospodarske družbe. Zadruga lahko opravlja vse dejavnosti pod enakimi pogoji kot gospodarske družbe.