Jedro

Sodišče prve stopnje se ni izreklo o pobotnem ugovoru tožene stranke in o njem v izreku ni odločilo. Zato je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožniku plačati odpravnino v višini 1.517,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 9. 2012 dalje do plačila in mu povrniti njegove stroške postopka v višini 192,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo po poteku 15 dnevnega izpolnitvenega roka, vse v roku 15 dni.

Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov iz 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami). Navaja, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialne predpise in na tej podlagi nepravilno in zmotno ugotovilo dejansko stanje. Po stališču pritožbe je sodišče prve stopnje nedopustno z razlago širilo uporabo 136. člena ZDR, saj je določbo tega člena možno razlagati le v smislu namena zakonodajalca, ki je s tem želel zaščititi plačo delavca pred enostranskimi poboti delodajalca. V obravnavanem primeru pa tožena stranka ni znižala plače tožniku, ampak le višino odpravnine za znesek tožniku dvakrat izplačane plače. Zato tožena stranka meni, da so bili izpolnjeni vsi pogoji za pobot, ki ga je uveljavljala v pravdi.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je na podlagi 2. odst. 350. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v tej določbi ter na pravilno uporabo materialnega prava. Sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, tožena stranka pa se na ta pritožbeni razlog le pavšalno sklicuje. Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje nepopolno ugotovilo dejansko stanje in zaradi tega pritožbeno sodišče ni moglo preveriti ali je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil tožnik z dvakratnim plačilom plače za december 2011 neopravičeno obogaten, saj je bilo plačilo opravljeno brez pravne podlage. Tožnik je toženi stranki posredoval pobotno izjavo za pobot njegovih terjatev iz naslova razlike regresa za letni dopust za leto 2010, iz naslova regresa za letni dopust za leto 2011, iz naslova razlike v plači za junij 2009 in iz naslova dodatnega pokojninskega zavarovanja do višine toženkine terjatve. Toženka tega pobota ni upoštevala in je svojo terjatev v višini 1.517,00 EUR pobotala s tožnikovo terjatvijo iz naslova odpravnine do višine njene terjatve. Ker pa je tožena stranka svojo terjatev pobotala s svojo obveznostjo plačila odpravnine brez tožnikovega pisnega soglasja, je v nasprotju z 2. odstavkom 136. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in naslednji) tožniku znesek odpravnine neutemeljeno zmanjšala. Zaradi navedenega je toženi stranki naložilo, da je dolžna tožniku izplačati vtoževani znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka nezakonito pobotala tožnikovo terjatev do višine svoje, je pravilna, vendar pa se sodišče prve stopnje ni izreklo o pobotnem ugovoru tožene stranke. Ta je v odgovoru na tožbo v točki 5 na l. št. 10 podala pobotni ugovor, o katerem pa sodišče prve stopnje ni odločalo, na kar utemeljeno opozarja pritožba.

Zaradi navedenega je potrebno pritožbi ugoditi, izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP). V novem sojenju se bo moralo sodišče prve stopnje opredeliti o pobotnem ugovoru tožene stranke, saj bo šele po tem lahko ponovno odločilo o utemeljenosti tožbenega zahtevka.

Če sodišče druge stopnje na seji ali na obravnavi spozna, da je treba za pravilno ali popolno ugotovitev dejanskega stanja ugotoviti dejstva oziroma izvesti dokaze, ki jih je stranka pred sodiščem prve stopnje zatrjevala oziroma predlagala, vendar jih sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, ali dejstva oziroma dokaze, ki jih je pod pogojem iz 337. člena tega zakona stranka navedla v pritožbi, ali da je bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, v skladu s 355. členom ZPP dopolni postopek oziroma odpravi omenjene pomanjkljivosti in s sodbo odloči v zadevi. Če je bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in sodišče glede na naravo stvari in okoliščine primera oceni, da samo ne more dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjene pomanjkljivosti, izjemoma razveljavi sodbo prve stopnje in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Po oceni pritožbenega sodišča gre v obravnavani zadevi za takšno izjemo, saj sodišče prve stopnje ni obravnavalo pobotnega ugovora, ki ga je podala tožena stranka. Zato ne gre za pomanjkljivosti, ki bi jih bilo mogoče odpraviti z dopolnitvijo postopka pred sodiščem druge stopnje, ki bi prevzelo pristojnosti sodišča prve stopnje, kar pa ni namen 355. člena ZPP. Iz tega razloga je sodišče druge stopnje kljub določbi 355. člena ZPP sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.