Jedro

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev predloga za izvršbo zaradi izterjave nedenarne terjatve (izročitve premičnin) na podlagi izvršljive sodne poravnave. Tožena stranka je svojo odločitev oprla na pogoj iz tretje alinee prvega odstavka 24. člena ZBPP in zaključila, da zadeva za tožnico oziroma njeno družino ni življenjskega pomena. Pri tem je izhajala iz tega, za kaj se navedene premičnine uporabljajo, in zaključila, da tožnica navedenih premičnin nujno ne potrebuje. Tožnica v tožbi temu nasprotuje in se sklicuje na to, da so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 24. člena ZBPP, čemur pritrjuje tudi sodišče.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Okrožnega sodišča v A, Organa za brezplačno pravno pomoč, št. BPP ... z dne 17. 3. 2008 se odpravi in se zadeva vrne toženki v ponoven postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev predloga za izvršbo zaradi izterjave nedenarne terjatve (izročitve premičnin) na podlagi izvršljive sodne poravnave, za zastopanje v tem izvršilnem postopku ter za oprostitev plačila stroškov tega postopka. Poravnava je bila sklenjena v nepravdni zadevi Okrajnega sodišča v A, št. ... dne 15. 10. 2007 med tožnico in njenim bivšim možem AA glede razdružitve premičnin, pridobljenih v času trajanja njune zakonske zveze. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je po tretji alinei prvega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP, Uradni list RS, št. 48/2001 s spremembami) potrebno pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči upoštevati, ali je pričakovani izid zadeve za prosilko življenjskega pomena. Organ za brezplačno pravno pomoč v izpodbijani odločbi zaključuje, da v konkretnem primeru ta pogoj ni izpolnjen. S poravnavo sklenjeno v nepravdni zadevi Okrajnega sodišča v A, št. ... zaradi razdružitve premičnin, pridobljenih tekom trajanja zakonske zveze sta se tožnica in njen bivši mož AA kot nasprotni udeleženec dne 15. 10. 2007 dogovorila, da AA tožnici izroči v izključno last in posest kuhinjske elemente (zgornje in spodnje), ki se nahajajo v kuhinji stanovanjske hiše, regal iz dnevne sobe, ki se prav tako nahaja v navedeni stanovanjski hiši in registriran traktor Zetor Super 50 s prometnim dovoljenjem, ki se glasi na AA, ta pa se prav tako nahaja na istem naslovu. Razen tega mora tožnici izročiti tudi novo devetmetrsko ALU lestev, iz naslova prodanega multikultivatorja s frezo in koso pa ji mora izplačati 300,00 EUR. Navedene premičnine se je zavezal izročiti prosilki najkasneje v roku desetih dni od sklenitve sodne poravnave, pri čemer je izrecno dovolil, da prosilka po predhodni najavi pride skupaj s kvalificirano osebo, ki bo izvedla demontažo kuhinjskih elementov, v enakem roku pa se je zavezal tudi izplačati znesek 300,00 EUR. AA ji je od celotne obveznosti izročil le 300,00 EUR, medtem ko ji ostalih premičnin ni izročil oziroma ni dovolil vstopa v hišo, da bi lahko po zato usposobljeni osebi opravila demontažo kuhinjskih elementov. Ker je rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti iz sklenjene sodne poravnave že potekel, AA pa v tem roku in tudi kasneje ni v celoti izpolnil teh obveznosti, je sodna poravnava postala tudi izvršljiva in je zato kot taka tudi izvršilni naslov po Zakonu o izvršbi in zavarovanju. Vendar pa tožena stranka v izpodbijani odločbi ugotavlja, da premičnine, ki bi jih AA moral izročiti tožnici, niso takšne, da bi jih prosilka nujno potrebovala. Kot je splošno znano, se v kuhinjskih elementih shranjujejo določena živila, za katera je poglavitno, da se hranijo v suhem prostoru, torej ne nujno v kuhinjskih elementih, in posoda oziroma pribor za pripravo in uživanje jedi, za katere prav tako ni nujno, da se hranijo ravno v teh elementih, ampak se lahko hranijo tudi v drugih razpoložljivih omarah, nenazadnje pa glede na to, da prosilka živi v hiši v A, katere solastnica je, gotovo že ima prostor, v katerem shranjuje navedene stvari. V regalu za dnevno sobo se prav tako shranjujejo določene stvari, kot so knjige, raznovrstna posoda in predmeti, namenjeni predvsem izboljšanju videza prostora ter druge stvari odvisno pač od tega, za kakšno vrsto regala gre, pri čemer je navadno že sam regal namenjen izboljšanju videza prostora, torej dnevne sobe. Glede na navedeno ne kuhinjski elementi in ne regal niso za prosilko življenjskega pomena. Nadalje pa organ za brezplačno pravno pomoč ugotavlja, da tudi lestev ni za prosilko življenjskega pomena, lestev namreč sama po sebi nikakor ni življenjskega pomena, v določenih konkretnih okoliščinah bi morda lahko bila pomembna, npr. če prosilka do določenega življenjskega prostora ne bi mogla priti drugače kot z lestvijo, pri čemer z drugo lestvijo ne bi razpolagala, vendar pa prosilka takšnih posebnih okoliščin ni izkazala. Tudi traktor za prosilko ni življenjskega pomena, saj se prosilka ne ukvarja s kmetijsko dejavnostjo, iz katere bi se preživljala, saj je upokojena, kot to izhaja iz potrdila SPIZ-a z dne 24. 10. 2007. Glede na vse navedeno organ za brezplačno pravno pomoč zaključuje, da v konkretnem primeru ne gre za zadevo, ki bi bila za prosilko življenjskega pomena, zaradi česar ni izpolnjen pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz tretje alinee prvega odstavka 24. člena ZBPP.

Tožnica s tožbo izpodbija takšno odločitev tožene stranke. Navaja, da je pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči treba upoštevati vse okoliščine in dejstva o zadevi predvsem pa dejstvo, da zadeva ni očitno nerazumna in tožničina zadeva, ko zahteva izvršitev pravnomočno sklenjene poravnave, to ni, nadalje da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj in predmetna realizacija pravnomočne in izvršljive sodne poravnave je takšna zadeva, saj gre za razdružene premičnine, ki so pridobljene v času trajanja zakonske zveze in po razdružitvi pridejo v last in posest tožnice, da jih bo lahko še naprej uporabljala in koristila za svoje potrebe in potrebe sina, ki je še študent in s tožnico živi. S tem pa je pričakovani izid zadeve seveda za tožnico kot prosilko in tudi njenega sina, ki z njo živi, življenjskega pomena. Ne more držati utemeljitev tožene stranke, da s tem, ko je tožnica solastnica nepremičnine, teh predmetov ne potrebuje za svojo vsakodnevno življenje. V tem primeru niti ne bi prišlo do razdružitve premičnega premoženja in sodne odločitve, da se ti predmeti izročijo tožnici v last in posest in nenazadnje tudi, če nima kmetijske zemlje, ne pomeni, da traktorja ne more prodati in s prodajo iztržiti denarna sredstva, ki pa so še kako, ob njeni skromni pokojnini, pomembna za njeno preživetje, torej so za družino življenjskega pomena. Izpolnjen pa je tudi nadaljnji pogoj, da ima zadeva za opravo izvršbe verjeten izgled za uspeh in jo je zato razumno sprožati in izpeljati do kraja. Nerešena zadeva v tej fazi, torej če se izvršba ne izpelje, predstavlja že sama po sebi navadno življenjsko stisko prosilke. Tožnica torej zatrjuje, da so pogoji za odobritev brezplačne pomoči izpolnjeni in predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in prošnji tožnice za brezplačno pravno pomoč ugodi oziroma, da zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravni spis.

Tožba je utemeljena.

ZBPP v tretjem poglavju določa pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči se ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji določeni s tem zakonom (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Glede slednjih 24. člen ZBPP določa, da se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči. Pri tem je treba upoštevati predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna, ali je pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj, ali je pričakovani izid zadeve za prosilca oziroma njegovo družino življenjskega pomena, ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh in jo je razumno sprožati ali se braniti ali ugovarjati v postopku s pravnimi sredstvi glede na izid zadeve in ali je nerešena zadeva razlog, da se je oseba znašla v življenjski stiski.

Pritrditi je tožeči stranki, da tožničine prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni mogoče zavrniti iz razloga po tretji alinei prvega odstavka 24. člena ZBPP. ZBPP primeroma našteva okoliščine in dejstva o zadevi, ki se kot pogoji upoštevajo pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči. Tožena stranka je svojo odločitev oprla na pogoj iz tretje alinee in zaključila, da zadeva za tožnico oziroma njeno družino ni življenjskega pomena. Pri tem je izhajala iz tega, za kaj se navedene premičnine uporabljajo, in zaključila, da tožnica navedenih premičnin nujno ne potrebuje.

Tožnica v tožbi temu nasprotuje in se sklicuje na to, da so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 24. člena ZBPP, čemur pritrjuje tudi sodišče. Pri presoji pogojev iz prvega odstavka 24. člena ZBPP je treba tam primeroma naštete pogoje presojati kot celoto in upoštevati konkretne okoliščine. Zadeva ima verjeten izgled za uspeh, saj gre za predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova. Zadeva tudi ni očitno nerazumna, saj tožnica želi z izvršbo doseči le to, kar ji pripada po izvršilnem naslovu. Zadeva je pomembna za tožničin osebni in socialno-ekonomski položaj, saj bo tožnici omogočila, da bo lahko predmete, pridobljene tekom trajanja zakonske skupnosti, ki ji pripadajo po sklenjeni sodni poravnavi, uporabljala, pri čemer ne gre zanemariti, da imajo navedene premičnine, zlasti traktor, tudi vrednost, ki jo je mogoče iztržiti v denarju, zaradi česar je treba zaključiti, da je življenjski pomen te zadeve za tožnico takšen, da upravičuje dodelitev brezplačne pravne pomoči. Nerealizirana poravnava pa za tožnico predstavlja tudi življenjsko stisko. Nenazadnje pa je pri presoji okoliščine ali je zadeva za tožnico življenjskega pomena upoštevati tudi, da je tožnica, kot izhaja iz podatkov upravnega spisa, že skušala doseči sporazumno izvršitev sodne poravnave in zaradi tega tudi poskrbela za ustrezno pomoč in prevoz, a je zavezanec po sodni poravnavi takšno izvršitev preprečil. Navedeno gotovo kaže na to, da je zadeva za tožnico pomembna.

Ker je tožena stranka v izpodbijani odločbi napačno uporabila materialno pravo, to je določbo tretje alinee prvega odstavka 24. člena ZBPP, je izpodbijana odločba nezakonita in jo je moralo sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena v zvezi z drugim odstavkom 105. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006) odpraviti in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrniti v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo potrebno ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) ponovno odločiti o tem, ali so podani pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči upoštevajoč tudi vse ostale v ZBPP navedene pogoje.