Jedro

Upravni organ ni ravnal pravilno, ko ni presojal, ali je predlagana sprememba gradbenega dovoljenja v skladu s prostorskimi ureditvenimi pogoji.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Upravne enote Ptuj, št. 351-846/2009-14 (04065) z dne 11.1.2010 in odločba Ministrstva za okolje in prostor št. 35108-281/2008/4 tm z dne 1.3.2010 se odpravita in se zadeva vrne Upravni enoti Ptuj v ponoven postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je prvostopni organ zavrnil vlogo tožeče stranke za izdajo odločbe o spremembi gradbenega dovoljenja številka 351-469/2005-4 (04065) z dne 7.10.2005. Tožnica se je zoper takšno odločitev pritožila, Ministrstvo za okolje in prostor pa je kot drugostopni organ z odločbo št. 35108-281/2008/4 tm z dne 1.3.2010 njeno pritožbo zavrnilo. Oba upravna organa sta se pri odločitvi postavila na stališče, da je pri odločitvi o vlogi tožeče stranke za spremembo gradbenega dovoljenja treba upoštevati obstoječe stanje objekta. Že zgrajen objekt v naravi predstavlja objekt etažnosti P+1N+2N+M, zahtevek pa se glasi na izdajo spremembe gradbenega dovoljenja za objekt etažnosti P+1N+M. Upravna organa se sklicujeta tudi na sodbo Upravnega sodišča, Oddelka v Mariboru št. U 57/2007-12 in zaključujeta, da v primeru, ko je v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja izkazan objekt v nasprotju s stanjem že zgrajenega objekta, zahtevku za spremembo gradbenega dovoljenja ni mogoče ugoditi.

Tožnica vlaga tožbo zaradi napačne uporabe materialnega prava, zlasti 66. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1, Uradni list RS, št. 102/2004 s spremembami), zaradi česar je po njenem mnenju izpodbijana odločba nezakonita, zato predlaga njeno odpravo. Po stališču tožeče stranke ni naloga upravnega organa, da ugotovi skladnost zgrajenega objekta s projektno dokumentacijo, ampak da ugotovi skladnost projektne dokumentacije s prostorskim aktom. Tega pa prvostopni organ v izpodbijani odločbi ni storil. Predložena dokumentacija namreč prikazuje objekt etažnosti P+N+M, ki ga v naravi še ni, tožeča stranka pa zatrjuje, da je ta objekt v celoti skladen s prostorskim aktom, ki velja na predmetnem območju. Tožeča stranka še navaja, da predmet tega postopka ni legalizacija zgrajenega objekta ampak sprememba gradbenega dovoljenja, izpodbijana odločba pa se s tem ali je v projektni dokumentaciji prikazan projekt skladen z določili 66. člena ZGO-1 in prostorskim aktom sploh ne ukvarja. Tožeča stranka smiselno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče tožbo zavrne iz v odločbi navedenih razlogov.

Tožba je utemeljena.

Zakon o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1, Uradni list RS, št. 102/2004 s spremembami) v 73. členu določa, da se gradbeno dovoljenje lahko spremeni. Če se po izdaji pravnomočnega gradbenega dovoljenja projekt za izvedbo spremeni tako, da pomeni to za objekt, ki se gradi, spremembo pogojev, določenih z gradbenim dovoljenjem in elementov, ki lahko vplivajo na zdravstvene pogoje, okolje, varnost objekta ali spremembo predpisanih bistvenih zahtev, je investitor dolžan vložiti zahtevo za spremembo gradbenega dovoljenja. V tem primeru se gradbeno dovoljenje lahko spremeni samo po enakem postopku, kot je bilo to dovoljenje izdano. Nova odločba, ki deloma nadomesti gradbeno dovoljenje, se omeji samo na predlagane spremembe, če zaradi predlaganih sprememb, ki vplivajo na lokacijske pogoje, ni potrebno izdati novega gradbenega dovoljenja.

V predmetni zadevi je bilo 7.10.2005 izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo poslovno-stanovanjskega objekta na zemljišču s parcelno št. 303/1 k.o. ... Dne 4.4.2008 je tožnica pri Upravni enoti Ptuj prvikrat vložila vlogo za izdajo odločbe o spremembi gradbenega dovoljenja, z odločbo Upravne enote Ptuj z dne 8.4.2009 pa je bila ta vloga zavrnjena, takšno odločitev pa je potrdil tudi drugostopni organ in Upravno sodišče RS, Oddelek v Mariboru, ki je zakonitost takšne odločitve presojalo v upravnem sporu s št. II U 294/2009. Sodišče je v sodbi z dne 19.5.2010, s katero je odločilo v tej zadevi, pojasnilo, da je na območju nameravane gradnje (P11-S2/1 Krčevina pri Ptuju) v skladu z Odlokom o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za območje mesta Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 12/2006 v nadaljevanju PUP) dovoljena le gradnja objektov etažnosti K+P+M, saj je ureditev, ki povečanje etažnosti na K+P+1N+M pogojuje s soglasjem službe mestnega arhitekta, neskladna z zakonsko ureditvijo na tem področju. Ker je tožnica spremembo gradbenega dovoljenja zahtevala med drugim tudi zaradi spremembe etažnosti na K+P+N+M, je sodišče ugotovilo, da je vloga za spremembo gradbenega dovoljenja pravilno zavrnjena, ker gradnja ni skladna z določbami PUP. Takšna odločitev je postala pravnomočna, revizija tožeče stranke zoper navedeno sodbo je bila s sklepom Vrhovnega sodišča RS št. X Ips 326/2010 z dne 2.9.2010 zavržena.

Dne 14.8.2009 je tožnica vložila novo vlogo za izdajo odločbe o spremembi gradbenega dovoljenja. Prvostopni organ je to vlogo najprej s sklepom z dne 7.10.2009 zavrgel z obrazložitvijo, da se o isti stvari že vodi upravni postopek, drugostopni organ pa je takšno odločitev s sklepom z dne 2.12.2009 odpravil, saj je ugotovil, da ta zahtevek ni enak zahtevku, o katerem je že bilo odločeno, torej zahtevku z dne 4.4.2008. Zahtevek z dne 4.4.2008 se je namreč nanašal na objekt etažnosti K+P+N+M, zahteva z dne 14.8.2009 pa na objekt etažnosti P+N+M. Z v tem upravnem sporu izpodbijano odločbo je prvostopni organ zahtevo z dne 14.8.2009 za izdajo odločbe o spremembi gradbenega dovoljenja zavrnil. V postopku je z namenom, da se ugotovi, ali projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja odraža dejansko stanje že izvedene gradnje dne 30.12.2009 opravil ustno obravnavo združeno z ogledom na kraju samem in tako ugotovil, da je zgrajen objekt etažnosti P+1N+2N+M, po predloženem projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja pa naj bi etažnost znašala P+N+M, zato je zahtevo tožeče stranke za spremembo gradbenega dovoljenja zavrnil. Drugostopni organ je takšno odločitev potrdil in dodatno pojasnil, da gre v zadevi za objekt, ki je zgrajen v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, dovoljenje za gradnjo nezakonito zgrajenega objekta pa dejansko predstavlja dovoljenje za takoimenovano legalizacijo objekta.

Sodišče se s takšno odločitvijo in obrazložitvijo prvostopnega in drugostopnega organa ne strinja. V predmetni zadevi ne gre za legalizacijo že zgrajenega objekta, ki se razlikuje od objekta, prikazanega v izdanem gradbenem dovoljenju, ampak želi tožeča stranka doseči izdajo spremembe gradbenega dovoljenja za objekt, ki se od že zgrajenega objekta v etažnosti razlikuje. Tožeča stranka je sicer s prvo vlogo za izdajo spremembe gradbenega dovoljenja skušala doseči, da bi ji bila dovoljena gradnja objekta etažnosti K+P+N+M, vendar pa, kot je zgoraj obrazloženo, s takšno vlogo ni bila uspešna. Sedaj skuša tožeča stranka doseči spremembo gradbenega dovoljenja, po katerem bi ji bila dovoljena gradnja objekta etažnosti P+N+M. Tožeča stranka zatrjuje, da je objekt po vlogi za spremembo gradbenega dovoljenja z dne 14.8.2009 skladen z določili PUP, vendar pa se ne prvostopni ne drugostopni organ s tem vprašanjem nista ukvarjala, saj sta presojala samo, ali je že obstoječa - in glede na izdano gradbeno dovoljenje neskladna gradnja - skladna z določili PUP.

Po presoji sodišča je takšna odločitev napačna. V predmetni zadevi je namreč že razjasnjeno, da je obstoječi objekt neskladen z izdanim gradbenim dovoljenjem, prav tako pa je tudi jasno, da legalizacija takšnega objekta zaradi etažnosti K+P+N+M ni mogoča, saj je odločitev o tem pravnomočna. Drugih razlogov, ki jih navaja tožeča stranka v vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja kot razlog za zahtevo za izdajo spremembe gradbenega dovoljenja in o tem, ali je takšen objekt skladen s PUP, pa upravna organa nista ugotavljala. Za odločitev o vlogi tožeče stranke z dne 14.8.2009 pa bi moral upravni organ preveriti, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo spremenjenega gradbenega dovoljenja iz 66. člena ZGO-1, med katerimi je tudi ali je projekt izdelan v skladu s prostorskim aktom.

Neutemeljeno je tudi sklicevanje upravnih organov na sodbo Upravnega sodišča RS, Oddelka v Mariboru št. U 57/2007-12 z dne 18.11.2008, saj je v tej zadevi dejansko šlo za legalizacijo že obstoječega objekta, v takšnem primeru pa je seveda bistveno, ali je obstoječi objekt, ki je tudi prikazan v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, skladen s prostorsko ureditvenimi pogoji. V obravnavanem primeru pa projekt za pridobitev spremenjenega gradbenega dovoljenja ne prikazuje obstoječega objekta, ampak objekt, ki ga stranka želi zgraditi, ko bo pridobila spremembo gradbenega dovoljenja.

Ker pri izdaji izpodbijane odločbe ni bilo uporabljeno določilo 66. člena ZGO-1 in torej materialno pravo ni bilo pravilno uporabljeno, je ostalo nepopolno ugotovljeno tudi dejansko stanje, zato je izpodbijana odločba nezakonita in jo je moralo sodišče na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006 s spremembami) odpraviti in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrniti organu, ki je izpodbijani upravni akt izdal, v ponoven postopek. V skladu s tem določilom je sodišče odpravilo tudi drugostopno odločbo. V ponovnem postopku bo potrebno ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) dopolniti ugotovitveni postopek in ponovno odločiti o zadevi.