Jedro

Ne drži, da je oblikovanje tožbenega zahtevka stvar sodišča in ne stranke. Tožba z določenim tožbenim zahtevkom je stvar (tožeče) stranke in ne sodišča; stranka mora zahtevek (zahtevke) oblikovati določeno (v subjektivnem in objektivnem smislu ter kvalitativno in kvantitativno; določiti mora meje zahtevka ter ga opredeliti tako, da je mogoča določitev njegove istovetnosti).

Načelo pomoči neuki stranki iz 12. člena ZPP se nanaša na procesne pravice, ne pa na pravice materialnega prava. V procesnem smislu mora biti tožbeni zahtevek določen, vsebina (tožbenega) zahtevka pa je stvar upravičenj, ki jih daje materialno pravo na podlagi pravno relevantnih dejstev, ki jih sodišče ne pozna.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in potrdita izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: S sklepom z dne 6.11.2008 je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo s tožbenimi zahtevki, da se ugotovi, da je pogodba o dosmrtnem preživljanju in darilna pogodba nična, zapečati nerazdeljene nepremičnine X in Y in da se deli zapuščina – premoženje (nepremičnina in premičnina) na štiri enake dele.

Iz razlogov sklepa izhaja, da je bila tožnica zaradi nepopolnosti tožbe že s sklepom z dne 6.2.2008 Okrajnega sodišča v Radovljici, pri katerem je bila tožba vložena, pozvana na dopolnitev, vendar tožba kljub dopolnitvi ni popolna, saj je zahtevek za ugotovitev, da je pogodba o dosmrtnem preživljanju in darilna pogodba nična, nedoločen, zahtevek za “zapečatenje nepremičnine” nejasen, zahtevek, da se zapuščina deli na štiri enake dele, pa pomanjkljiv in nedoločen. Zato je v skladu s petim odstavkom 108. člena ZPP (1) tožbo zavrglo.

S sklepom in popravnim sklepom z dne 24.11.2008 pa je sodišče prve stopnje tožnici naložilo, da toženki povrne pravdne stroške v znesku 1.996,31 EUR s pripadki v primeru zamude, sklep z dne 6.11.2008 pa popravilo očitno pomoto v izreku tako, da se zavrže “tožba”, in ne “tožbeni zahtevek”.

Zoper navedena sklepa se pritožuje tožnica. V pritožbi zoper sklep z dne 6.11.2008 po obširnem opisu njenega življenja in z njeno zadevo povezanih dogodkov, katerih posledica je bilo sodelovanje z “Društvom za popravo krivic” in vložitev tožbe, navaja, da je po dopolnitvi tožbeni zahtevek jasen, stvar sodišča, in ne stranke, pa je pravna kvalifikacija in oblikovanje tožbenega zahtevka. Opozarja, da je sodnica ni opozorila, kako in kaj naj napravi, in je opozorila na posledice, če tega ne bo storila. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v “obravnavanje in odločitev”.

V pritožbi zoper sklep in popravni sklep z dne 24.11.2008 pa razumnih razlogov zoper sklep ne navaja.

Pritožbi nista utemeljeni.

Po drugem odstavku 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP preizkusi s odišče druge stopnje sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi (2), pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Izpodbijani sklep z dne 6.11.2008, s katerim je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo z navedenimi tožbenimi zahtevki, temelji na zaključku o nedoločenosti (nejasnosti, pomanjkljivosti) uveljavljanih tožbenih zahtevkov. Predmet presoje je torej zgolj pravilnost in zakonitost navedenega sklepa. V pravdnem postopku sodišče odloča v mejah postavljenih zahtevkov (prvi odstavek 2. člena ZPP); vsebino tožbe določa prvi odstavek 180. člena ZPP, ki določa, da mora tožba obsegati določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, dejstva, na katera tožnik opira zahtevek, dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo in druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga (105. člen ZPP). Zato ne drži pritožbena trditev, da je oblikovanje tožbenega zahtevka stvar sodišča, in ne stranke (pravna kvalifikacija oziroma navedba pravne podlage res ni potrebna, vendar to se obravnavane zadeve ne tiče, saj sodišče prve stopnje tožbe ni zavrglo zaradi nenavedene oziroma napačno navedene pravne podlage – kvalifikacije).

Tožba z določenim tožbenim zahtevkom je stvar (tožeče) stranke, in ne sodišča; stranka mora zahtevek (zahtevke) oblikovati določeno (v subjektivnem in objektivnem smislu ter kvalitativno in kvantitativno; določiti mora meje zahtevka ter ga opredeliti tako, da je mogoča določitev njegove istovetnosti (3)). Glede pritožbene trditve, da pritožnice sodnica ni opozorila, kako in kaj naj napravi in na posledice, če tega ne bo storila, pritožbeno sodišče najprej opozarja, da je bila pritožnica s sklepom z dne 6.2.2008 (s katerim je bila pozvana na dopolnitev zahtevkov – tako, da jih natančno oblikuje) opozorjena na zavrženje tožbe, če zahtevanega ne bo storila, in pritožbene trditve glede navedenega ne držijo. Ni pa stvar sodišča, kako in kaj naj tožnica napravi oziroma dopolni zahtevke. Načelo pomoči neuki stranki iz 12. člena ZPP se nanaša na procesne pravice, ne pa na pravice materialnega prava. V procesnem smislu mora biti tožbeni zahtevek določen, vsebina (tožbenega) zahtevka pa je stvar upravičenj, ki jih daje materialno pravo na podlagi pravno relevantnih dejstev, ki jih sodišče ne pozna (so pa predmet dokazovanja - utemeljenost zahtevka mora izhajati iz določb materialnega prava). Pomoč neuki stranki v smislu vsebinskega oblikovanja zahtevka bi bila v nasprotju s temeljnimi načeli postopka (načelom dispozitivnosti, enako(pravno)sti strank, nepristranskosti in neodvisnosti sodišča in drugih). Zato tudi ta pritožbena trditev ne drži in je izpodbijan sklep (o zavrženju tožbe) formalno pravilen (pravilno oprt na peti odstavek 108. člena ZPP (4)).

Vsebinsko pravilnost izpodbijanega sklepa pa pritožnica izpodbija s trditvijo, da je tožbo dopolnila (da je po dopolnitvi tožbeni zahtevek jasen), kar prav tako ne drži. Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje o nedoločenosti zahtevkov, pri čemer pri zahtevku za ugotovitev, da je pogodba o dosmrtnem preživljanju in darilna pogodba nična, ni jasno niti kdo niti kdaj naj bi sklepal navedeno pogodbo, ali gre za eno ali dve pogodbi, niti ni zatrjevan pravni interes tožnice za navedeno ugotovitev (5) . Druga dva zahtevka (za zapečatenje nepremičnin in delitev zapuščine) pa sta povsem nekonkretizirana, nejasna (v dajatvenem smislu) in sploh nesposobna obravnavanja (ne le povsem nedoločena). Zato je tudi vsebinsko izpodbijani sklep povsem pravilen.

Pritožbeno sodišče, ki kakšne po uradni dolžnosti upoštevne postopkovne kršitve ni ugotovilo, je zato na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje z dne z dne 6.11.2008. Tudi sklep in popravni sklep z dne 24.11.2008 je po oceni pritožbenega sodišča (ob odsotnosti pravno relevantnih pritožbenih razlogov) pravilen v pravnem pogledu in ima glede obveznosti plačila stroškov materialnopravno podlago v določbah prvega odstavka 154. člena in sedmega odstavka 163. člena ZPP (6), glede poprave očitne pomote pa v določbah prvega odstavka 328. člena v zvezi s 332. členom ZPP (7).

Pritožbeno sodišče , ki tudi glede tega sklepa kakšne po uradni dolžnosti upoštevne postopkovne kršitve ni ugotovilo, je zato na podlagi 2. točke 365. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo tudi pritožbo toženke zoper ta sklep in ga potrdilo.

Zakon o pravdnem postopku - ZPP-UPB3, Uradni list RS, št. 73/07 s spremembami in dopolnitvami, zadnje Uradni list RS, št. 121/08, v nadaljevanju ZPP; Razloge, iz katerih se sme sklep izpodbijati, določa ZPP v prvem odstavku 338. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena, in sicer se sklep sme izpodbijati: Primerjaj 184. člen ZPP; Peti odstavek 108. člena ZPP določa zavrženje tožbe, če vložnik vloge (tožnik tožbe) ne dopolni tako, da je primerna za obravnavanje, in sicer kot posledico neizpolnitve obveznosti vložitve vloge z vsemi potrebnimi sestavinami (tožbe z določenim zahtevkom) in vrnitve vloge v dopolnitev v skladu s prvim odstavkom 108. člena ZPP; Primerjaj 181. člen ZPP, še posebej drugi odstavek; Prvi odstavek 154. člena ZPP določa: Stranka, ki v pravdi ne uspe, mora nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške; sedmi odstavek 163. člena pa: Če sodišče izda sklep o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe, umika pravnega sredstva ali drugih okoliščin, ki povzročijo konec postopka zunaj obravnave, se lahko zahteva povrnitev stroškov v petnajstih dneh od prejema sklepa o ustavitvi postopka.

Prvi odstavek 328. člena ZPP določa: Predsednik senata kadar koli popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom; 332. člen pa: Določbe 313. člena, drugega odstavka 320. člena, drugega odstavka

321. člena, drugega odstavka 322. člena in členov 323 do 328 tega zakona veljajo smiselno tudi za sklepe;