Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožena stranka bi morala v zvezi z izpolnjevanjem pogoja iz prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP presojati tožnikove navedbe o pravočasnosti predloga za izločitev in ne vsebinske verjetnosti izgledov za uspeh v zvezi s sodničino izločitvijo. Zato so v tem delu razlogi izpodbijane odločbe tako bistveno pomanjkljivi, da se je ne da preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka.
Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Bpp 739/2020 z dne 12. 3. 2020 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.
1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo na podlagi drugega odstavka 37. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep Okrajnega sodišča A. Su 15/2020 z dne 21. 2. 2020. 2. V obrazložitvi je uvodoma povzela tožnikove navedbe v prošnji z dne 2. 3. 2020, in sicer da je v zadevi N 24/2017 pravočasno predlagal izločitev sodnice B.B. zaradi strokovne nesposobnosti voditi nepravdni postopek ter da sodnica postopek zlorablja za osebno obračunavanje in žalitve.
3. Tožena stranka je po uradni dolžnosti pregledala sklep Okrajnega sodišča A. N 24/2017 z dne 30. 1. 2020. Ugotovila je, da je bila v navedenem postopku s sklepom tega sodišča Su 15/2020 na podlagi drugega odstavka 72. člena ZPP zavržena tožnikova zahteva za izločitev omenjene okrajne sodnice in predsednice sodišča. 4. Ob sklicevanju na 24. člen ZBPP ter 335. in 338. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) je tožena stranka presodila, da so neutemeljene tožnikove navedbe v prošnji glede dejstev, iz katerih bi izhajali verjetni izgledi za uspeh postopka. Pojasnila je, da morajo biti pritožbene navedbe obrazložene ter konkretizirane in da ne zadoščajo le posplošene trditve. Menila je še, da tožnik ni navedel konkretnih razlogov za sodničino izločitev po 70. členu ZPP. Zato je presodila, da je tožnikova prošnja očitno nerazumna oziroma brez verjetnih izgledov za uspeh.
5. Zoper navedeno odločbo je tožnik vložil tožbo, v kateri je navedel, da je zaradi dolgoletnega psihičnega in ekonomskega nasilja Republike Slovenije invalid brez premoženja, zaradi česar prosi, da se mu na podlagi 25. člena Ustave in ZBPP za vložitev kvalificirane tožbe zoper odločbo tožene stranke zagotovi brezplačnega odvetnika. Navedel je, da je sklep Okrajnega sodišča A. Su 15/2020 z dne 21. 2. 2020 očitno nezakonit, saj je bil predlog za izločitev skladno z drugim odstavkom 72. člena ZPP podan pravočasno pred koncem glavne obravnave v zadevi N 24/2017. Zato naj bi bilo dejansko stanje nepravilno ugotovljeno, posledično pa naj bi bil napačno uporabljen 24. člen ZBPP in kršene ustavne pravice iz 22., 23. in 25. člena Ustave. Predlagal je razveljavitev izpodbijane odločbe in ugoditev prošnji za BPP, podrejeno pa ponovno odločanje o zadevi.
6. Tožena stranka je poslala spise, ki se nanašajo na zadevo, na tožbo pa ni odgovorila.
7. Tožba je utemeljena.
8. Tožnik je prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje za sestavo in vložitev tožbe vložil skupaj z laično tožbo. To pomeni, da že po naravi stvari ne gre za procesno dejanje pravne pomoči, saj za tako opravilo ne more obstajati plačilo iz naslova (brezplačne) pravne pomoči. Tudi ustaljena sodna praksa razlaga določbo drugega odstavka 11. člena ZBPP1 tako, da dodeljena brezplačna pravna pomoč zajema tista dejanja pravne pomoči, ki so bila opravljena (vsaj dan) kasneje, kot je bila vložena prošnja za brezplačno pravno pomoč.
9. Iz okoliščin obravnavane zadeve je razvidno, da je bil odločilen razlog za odločitev tožene stranke o tožnikovi prošnji za brezplačno pravno pomoč ugotovitev o neizpolnjevanju pogoja iz prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP. Skladno z navedeno določbo se pri presoji upošteva tudi, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. Tožena stranka je namreč menila, da so tožnikove navedbe v prošnji za BPP posplošene in brez konkretnih razlogov za sodničino izločitev po 70. členu ZPP.
10. S tožbenimi trditvami, "da je sklep Okrajnega sodišča A. Su 15/2020 z dne 21. 2. 2020 očitno nezakonit, saj je bil predlog za izločitev podan pravočasno pred koncem glavne obravnave v zadevi N 24/2017", se tožnik ne strinja s presojo tožene stranke. Smiselno enako trdi tudi v prošnji za BPP z dne 2. 3. 2020, na podlagi katere je bila izdana izpodbijana odločba.
11. Tožbeni ugovor je utemeljen. Iz sklepa Su 15/2020, ki ne temelji na drugem odstavku 72. člena ZPP,2 kot nepravilno ugotavlja tožena stranka, je brez navedbe pravne podlage namreč razvidno, da je bil izdan skladno s šestim odstavkom 72. člena ZPP, ki se glasi: "Prepozno, nerazumljivo, nepopolno ali nedovoljeno zahtevo za izločitev zavrže s sklepom predsednik senata." Glede na tàko nosilno stališče pa bi morala tožena stranka v zvezi z izpolnjevanjem pogoja iz prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP presojati tožnikove navedbe o pravočasnosti predloga za izločitev in ne vsebinske verjetnosti izgledov za uspeh v zvezi s sodničino izločitvijo.
12. Glede na navedeno torej ni pravilno stališče tožene stranke, da je tožnik med postopkom navajal zgolj okoliščine, zaradi katerih je njegova prošnja za BPP očitno nerazumna oziroma brez verjetnih izgledov za uspeh v postopku sodničine izločitve. Zato so v tem delu razlogi izpodbijane odločbe tako bistveno pomanjkljivi, da se je ne da preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP (v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).
13. Glede na navedeno je sodišče na podlagi 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo izpodbijano odločbo. V ponovljenem postopku bo morala tožena stranka verjetnost izgledov za uspeh presojati v zvezi s tožnikovimi navedbami o pravočasnosti (njegovega) predloga za izločitev sodnice.
14. Sodišče ni opravilo glavne obravnave, saj se tožena stranka zaradi napačne uporabe prava sploh ni vsebinsko opredelila do navedenih dejstev3, zaradi česar preverjanje s tem povezanega dejanskega stanja ni bilo mogoče. Tudi sicer je zaradi navedene absolutne bistvene kršitve pravil upravnega postopka že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (prva alineja drugega odstavka 59. člena v zvezi z drugim odstavkom 71. člena ZUS-1).
15. Sodišče ni odločalo v sporu polne jursidikcije,4 saj glede na navedeno bistveno kršitev pravil upravnega postopka podatki spisa za to ne dajejo zanesljive podlage (peti odstavek 65. člena ZUS-1).
1 Iz drugega odstavka 11. člena ZBPP je razvidno, da dodeljena brezplačna pravna pomoč zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči še niso bila opravljena. 2 Ta se glasi: "Stranka mora zahtevati izločitev sodnika oziroma sodnika porotnika, takoj ko izve, da je podan razlog za izločitev, vendar najpozneje do konca obravnave pred pristojnim sodiščem, če ni bilo obravnave, pa do izdaje odločbe." 3 S tem povezanih tožbenih trditev tožena stranka niti ne prereka. 4 Sodišče sme upravni akt odpraviti in s sodbo odločiti o stvari, če narava stvari to dopušča in če dajejo podatki postopka za to zanesljivo podlago ali če je na glavni obravnavi samo ugotovilo dejansko stanje, še zlasti, če: 1. bi odprava izpodbijanega upravnega akta in novi postopek pri pristojnem organu prizadela tožniku težko popravljivo škodo; 2. izda pristojni organ potem, ko je bil upravni akt odpravljen, nov upravni akt, ki je v nasprotju s pravnim mnenjem sodišča ali z njegovimi stališči, ki se nanašajo na postopek (prvi odstavek 65. člena ZUS-1).