Jedro

Lastnik nepremičnine, ki zaradi uporabe in izkoriščanja svoje nepremičnine zahteva izvedbo del na sosednji nepremičnini, je dolžan po posegu vzpostaviti prejšnje stanje. Z vidika lastnika sosednje nepremičnine so stroški vzpostavitve prejšnjega stanja škoda, do katere je upravičen ne glede na krivdo povzročitelja.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sodba v A.1. točki izreka spremeni tako, da je toženec Ž.M. dolžan tožniku D.D. v roku 15. dni plačati 143,04 € z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 23.8.2007 dalje do plačila.

V A.2. in B točki izreka vsebovan stroškovni del odločitve se spremeni tako, da je tožena stranka v roku 15. dni dolžna tožeči stranki plačati 106,20 € pravdnih stroškov, v primeru zamude s plačilom z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka dalje do plačila.

V ostalem se pritožba zavrne in v izpodbijanem, pa nespremenjenem delu sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Tožena stranka je v roku 15. dni dolžna tožeči stranki plačati 84,42 € stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude s plačilom z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za plačilo 215,70 € odškodnine in posledično tožnikov zahtevek za plačilo stroškov postopka. Tožeči stranki je naložilo obveznost povrnitve 519,10 € pravdnih stroškov tožene stranke.

Pritožuje se tožeča stranka. Uveljavlja vse tri, z Zakonom o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga spremembo sodbe tako, da bo zahtevku v celoti ugodeno, podredno pa razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišču prve stopnje očita nepravilno ugotovitev dejanskega stanja glede protipravnosti toženčevega pritiska na tožnika, kajti toženec je sam izpovedal, da je vztrajal toliko časa, da se ugotovi, kje pušča. Opozarja, da se je toženec zavedal svoje obveznosti plačati škodo in je zahtevek po temelju pripoznal. Meni, da bi moral biti postavljen izvedenec gradbene stroke, ki bi opredelil za sanacijo potrebna dela. Izvedensko delo bi lahko opravil brez ponovnega razkopavanja stene. Izvedenec bi lahko pojasnil v gradbeništvu splošno znano dejstvo, da eno opravilo potegne za sabo drugega, še posebej, če gre za obnovo starejših objektov. Tudi poškodovana cev je posledica toženčevega protipravnega pritiska. Meni, da je zahtevek utemeljen tudi v primeru, če se protipravnost toženčevega ravnanja ne bi potrdila. Tožnik je moral storitve plačati zgolj zaradi koristi toženca. Toženec je obogaten, ker plačilo ni šlo iz njegovega žepa. Zahtevek je utemeljen tudi iz naslova neupravičene obogatitve.

Tožena stranka je na pritožbo odgovorila. Predlaga zavrnitev pritožbe. Pritrjuje ugotovljenemu dejanskemu stanju. Nasprotuje v pritožbi uveljavljani pravni podlagi zahtevka in zatrjuje, da je trditev o toženčevi obogatitvi brez podlage.

Pritožba je delno utemeljena.

Izpodbijana sodba je bila izdana v sporu majhne vrednosti in se zato lahko izpodbija zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. čl. ZPP in zmotne uporabe materialnega prava ( 1. odstavek 458. čl. ZPP). Tako je bil pritožnik s pravnim poukom tudi poučen. Pravilnost ugotovitve dejanskega stanja zaradi omejenosti pritožbenih razlogov ne more biti predmet presoje v pritožbenem postopku. Na očitek, da na osnovi izvedenega dokaznega postopka sodišče dejanskega stanja ni ugotovilo pravilno, pritožbeno sodišče zato ne odgovarja.

Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo sledeča dejstva: stranki sta uporabnika stanovanj v istem bloku v stanovanju toženca je zamakalo toženec je iskal vzrok zamakanja in tožnika pozival, da preveri vodotesnost svoje inštalacije tožnik je zaradi toženčevega prigovarjanja in javnega mnenja odkopal del inštalacije v svojem stanovanju toženec je k tožniku poslal mojstra z naročilom, da vzpostavi prejšnje stanje, vendar tožnik popravila ni dovolil. višina škode je razvidna iz računa mojstra B. F. (priloga A6) in sicer gre za škodo, ki je nastala zaradi kopanja stene in škodo na bojlerju in cevi, ki je posledica neveščega ravnanja tožnika.

Utemeljena je pritožbena trditev, da je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo materialno pravo. Spregledalo je določilo 3. odstavka 131. čl. Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ki določa, da se ne glede na krivdo odgovarja v z zakonom določenih primerih. Tak primer je predviden z 2. odstavkom 76. čl. Stvarnopravnega zakonika, ki predvideva vzpostavitev prejšnjega stanja v primerih, ko se sosednja nepremičnina uporabi za izvedbo del, ki so potrebna zaradi uporabe in izkoriščanja nepremičnine. Toženec je zaradi vlažnega madeža v svojem stanovanju iskal vzrok zamakanja; vzrok zamakanja je ugotovil s posegom, ki ga je na njegovo zahtevo izvedel tožnik. Dolžan je vzpostaviti prejšnje stanje.

Način povrnitve premoženjske škode je predpisan s 164. čl. OZ. Predvidena načina povrnitve škode sta vzpostavitev prejšnjega stanja in plačilo denarne odškodnine. Pravico do izbire med predvidenima možnima načinoma povrnitve škode ima oškodovanec. Tožnik kot oškodovanec utemeljeno zahteva odškodnino, saj je škodo treba odpraviti v stanovanju, katerega nedotakljivost je ustavno varovana pravica. Razen tega ima interes, da se delo opravi strokovno in kvalitetno, saj je od kvalitete izvedbe teh del odvisna funkcionalnost njegove nepremičnine. Tožnikov denarni zahtevek je torej po temelju utemeljen.

Tudi glede višine škode je sodišče prve stopnje vezano na ugotovitev, da je le-ta nastala v višini, kot jo izkazuje račun B.F. s.p. z dne 17.4.2007. Gre za stroške v zvezi s saniranjem izkopane odprtine v steni ter saniranjem napak bojlerja in cevi, ki sta se pri posegu poškodovala. Na osnovi teh ugotovitev sodišče prve stopnje zaključuje, da bi bil v primeru protipravnosti utemeljen le zahtevek za sanacijo stene, ne pa tudi s sanacijo bojlerja in cevi, ker je nastanek te škode tožnik sam zakrivil. Glede stroškov sanacije bojlerja pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo, da niso v vzročni zvezi s posegom. Glede bojlerja je tožnik zatrdil, da ga je bilo treba demontirati in nadomestiti. Razloga, zaradi katerega je bilo bojler treba nadomestiti, tožnik ni navedel; ni trdil, da je bil uničen, poškodovan, ali da je zaradi demontaže nehal delovati oz. bil zaradi kakšnega drugega razloga neuporaben. Utemeljeno je zato zavrnjen zahtevek za škodo, ki je nastala zaradi menjave bojlerja. (v računu B.F. s.p. prvo zaračunana postavka 66,96 € in 5,70 € DDV). Zavrnitev pritožbe vtem delu temelji na 353. čl. ZPP.

Tega pa ni mogoče trditi za stroške v zvezi z menjavo cevi. Ker se je iskala napaka na cevi, preverjalo vodotesnost cevi, jo je bilo treba povsem odkopati. Tak poseg v svinčeno cev terja njeno menjavo, saj je le na ta način mogoče izključiti nevarnost, da poseg (premikanje, rahljanje materiala okrog nje) ni ogrozil njene vodotesnosti. Dejstvo, da je tožnik k delu pristopil sam in ne s strokovnjakom, zato ni pomembna okoliščina. Ker je iz ugotovljenih dejstev sodišče prve stopnje nepravilno sklepalo na obstoj drugih dejstev, je sodba na osnovi 358. čl. ZPP spremenjena.

Materiali, ki jih je tožnik vgradil in storitve, ki so bile opravljene, so razvidne iz računa B. F. s.p.. Toženčev splošen ugovor, da ni znano kakšno zvezo imajo z njegovo obveznostjo vzpostavitve prejšnjega stanja Bojler Tiki, sifon, reducirni vložki, vodovodna dela (3. točka odgovora na tožbo z dne 3.10.2007) ne terja postavitve izvedenca, saj gre za materiale in delo, ki je v zvezi s posegom, kakršnega je tožnik na toženčev poziv izvedel. Ceni vgrajenega materiala in storitve toženec ni ugovarjal. Toženec je v zamudi s plačilom od dne 23.8.2007 dalje, ker odškodnine ni plačal v osemdnevnem roku, ki ga je tožnik določil v pozivu z dne 14.8.2007. Na osnovi 1. odstavka 378. čl. OZ je zato dolžan plačati zakonske zamudne obresti od dne zamude dalje.

Zaradi spremembe sodbe je pritožbeno sodišče dolžno odločiti o stroških vsega postopka (2. odstavek165. čl. ZPP.

Tožeči stranki so v postopku na prvi stopnji nastali sledeči potrebni pravdni stroški: tožba 100 točk po Odvetniški tarifi, pripravljalna vloga 100 točk (druga pripravljalna vloga ni bila potrebna), narok 17.8.2009 140 točk, narok 24.9.2009 120 točk, potni stroški 24- €, 2 % materialni stroški 4,70 €, DDV 48- €, sodna taksa za tožbo in sodbo 47,58 € in 49,26 €, skupaj 384,68 €.

Toženi stranki so v postopku na prvi stopnji nastali sledeči potrebni pravdni stroški: odgovor na odškodninski zahtevek 100 točk po Odvetniški tarifi, odgovor na tožbo 100 točk, pripravljalna vloga 100 točk, narok 17.8.2009 140 točk, narok 24.9.2009 190 točk, prejem sklepa, obvestilo stranki 50 točk, potni stroški 24- €, 2 % materialni stroški 6,72 €, DDV 68,60 € taksa za odgovor na tožbo 23,79 €, skupaj 435,23 €.

Uspeh tožeče stranke je 66 %, zato je upravičena do povračila 66 % svojih pravdnih stroškov. Tožena stranka se je uspela ubraniti 34 % zahtevka, zato je upravičena do povrnitve 34 % svojih pravdnih stroškov. Po pobotu je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 106,20 € pravdnih stroškov postopka na prvi stopnji.

S pritožbo je tožeča stranka stranka uspela v celoti zoper odločitev o temelju, po višini pa delno. Pritožbeno sodišče uspeh tožeče stranka s pritožbo ocenjuje kot polovičen, zato je tožeča stranka upravičena do povračila polovice stroškov pritožbenega postopka. Tožeči stranki so v pritožbenem postopku nastali sledeči stroški: sestava pritožbe 125 točk, 2 % materialni stroški 1,14 €, DDV 11,80 €, sodna taksa za pritožbo 98,52 €, skupaj 168,84 €, upravičena pa je do povrnitve polovice teh stroškov (1. odstavek 154. čl. ZPP). Odgovor na pritožbo ni pripomogel k razjasnitvi zadeve, saj v pretežni meri obravnava dejansko stanje, ki ni predmet presoje pritožbenega sodišča. Tožena stranka zato do povrnitve stroškov odgovora na pritožbo ni upravičena (1. odstavek 155. čl. ZPP).

Sodnica posameznica odloča na podlagi 5. odstavka 458. čl. ZPP.