2. 10. 2008

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude družb Crismare, s. r. l., Republika Italija, in Crismani, d. o. o., Koper, ki ju zastopajo Miro Senica in drugi, odvetniki v Ljubljani, na seji 2. oktobra 2008

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Uredbe o upravljanju koprskega tovornega pristanišča, opravljanju pristaniške dejavnosti, podelitvi koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture v tem pristanišču (Uradni list RS, št. 71/08) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnici menita, da obstoječa zakonodaja ne daje podlage za ustanovitev enovitega koncesijskega razmerja, kot ga predvideva izpodbijana uredba, zato naj bi bila ta v neskladju s tretjim odstavkom 153. člena Ustave. Pobudnici opravljata ekološke storitve, ki naj bi se razlikovale od drugih pristaniških storitev, zato naj bi jih bilo treba tako tudi obravnavati. Ker naj bi država Luki Koper z izpodbijano uredbo zagotovila monopolen položaj glede vseh pristaniških dejavnosti, naj bi jima s tem onemogočala opravljanje gospodarske dejavnosti pod enakimi pogoji in zato posegala v načelo enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave. S tem naj bi država hkrati storila dejanje, ki v nasprotju z zakonom omejuje konkurenco, zato naj bi bila Uredba v neskladju tudi s tretjim odstavkom 74. člena Ustave. Kot ukrep varovanja položaja Luke Koper naj bi bila na področju ekoloških storitev tudi povsem nesorazmerna glede na načela pravne države iz 2. člena Ustave. Poleg tega naj bi bila tudi odraz zlorabe prevladujočega položaja in zato v nasprotju z Zakonom o preprečevanju omejevanja konkurence (Uradni list RS, št. 36/08 – v nadaljevanju ZPOmK-1) in v nasprotju z evropskim konkurenčnim pravom. Pobudnica navaja, da je po 65. členu ZPOmK-1 sprožila tudi upravni spor.

2.Izpodbijana uredba ureja način upravljanja in vodenja koprskega tovornega pristanišča, ureja pogoje in način opravljanja pristaniških dejavnosti, določa pristaniške pristojbine, pomeni pa tudi koncesijski akt za sklenitev enovitega koncesijskega razmerja (javno-zasebnega partnerstva) in hkrati v prehodni določbi (44. člen Uredbe) določi tudi koncesionarja glede na celoten koncesijski akt. Glede na to je Uredba v pretežnem delu splošni pravni akt (učinkuje erga omnes), torej predpis, vendar pa, ne glede na svoje poimenovanje, to ni v celoti. V prehodni določbi Uredba namreč določa, da se do podelitve prve koncesije na podlagi javnega razpisa iz te uredbe obstoječe koncesijsko razmerje (med Republiko Slovenijo in Luko Koper) uskladi s to uredbo, s tem da se stranki sporazumeta o oblikovanju novega besedila te pogodbe med njima, ki vključuje dosedanje najemno razmerje in določbe, potrebne za uskladitev s to uredbo, ter tudi pogoje te uskladitve. Tako je Uredba neposredno določila oziroma izbrala koncesionarja, in sicer Luko Koper. Glede na to je v tej določbi uredila posamično razmerje, zato ima v tem delu naravo posamičnega akta.

3.Ustavno sodišče na podlagi tretje alineje prvega odstavka 160. člena Ustave odloča o skladnosti podzakonskih predpisov z Ustavo in zakonom. Ustavnosti in zakonitosti posamičnih aktov pa ni mogoče izpodbijati s pobudo pred Ustavnim sodiščem. Zakonitost aktov organov, izdanih v obliki predpisa, če urejajo posamična razmerja, se presoja v upravnem sporu (četrti odstavek 5. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/06 – v nadaljevanju ZUS-1). Ker je v 44. členu Uredbe določen oziroma izbran koncesionar za celotno vsebino koncesijskega akta, ima v tem delu Uredba značilnosti posamičnega akta, ki ga ni mogoče izpodbijati s pobudo pred Ustavnim sodiščem. Zato je bilo treba pobudo v tem delu zavreči. Pobudnici lahko Uredbo, kolikor ureja posamično razmerje, izpodbijata s tožbo pri Upravnem sodišču v roku trideset dni od vročitve tega sklepa (četrti odstavek 23. člena ZUS-1).

4.Kolikor pa Uredba pomeni predpis, pobudo za začetek postopka za oceno njene ustavnosti in zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Ustavno sodišče je v sklepu št. U-I-251/07 z dne 10. 1. 2008 (Uradni list RS, št. 6/08) sprejelo stališče, da se v primerih, ko izpodbijani predpis ne učinkuje neposredno, lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. Predpostavka za vložitev ustavne pritožbe in pobude v takšnih primerih pa ni le formalno izčrpanje pravnih sredstev, temveč tudi njihovo vsebinsko izčrpanje. To pomeni, da mora pobudnik že v postopku pred pristojnim sodiščem uveljavljati očitke o domnevni neustavnosti oziroma nezakonitosti ureditve, na kateri temelji izpodbijani posamični akt. Ker izpodbijana uredba kot predpis ne učinkuje neposredno, pobudnici ne izkazujeta pravnega interesa za njeno presojo. Zato je Ustavno sodišče pobudo tudi v tem delu zavrglo.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07) v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnice in sodniki mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Ciril Ribičič in Jan Zobec. Sklep je sprejelo s sedmimi glasovi proti enemu. Proti je glasovala sodnica Pogačar.

Jože Tratnik Predsednik