Jedro

Predlagateljica utemeljeno graja enakomerno porazdelitev preživninskega bremena med oba roditelja ob dejstvu, da ima nasprotni udeleženec bistveno boljše preživninske zmožnosti od nje in da je hči v pretežni meri, razen na stikih, v njeni oskrbi. Razmerje zneska, na katerega je ocenjena njuna mesečna pridobitna zmožnost, je 75 % proti 25 % in sorazmerno temu ju mora bremeniti preživljanje hčere. Stališče nasprotnega udeleženca, da bi moral večji delež kriti le, če "svojega" predlagateljica ne bi zmogla, je brez podlage.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se mesečna preživnina za mld. A. A., določena v I. tč. izpodbijanega sklepa v breme nasprotnega udeleženca, zviša za 195 EUR (na 585 EUR).

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v izpodbijanem nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Udeleženca krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo predlagateljičinemu predlogu in preživnino za mld. hči udeležencev, ... 2020 rojeno A. A., od 1. 3. 2022 določilo na 390 EUR na mesec, kar je nasprotni udeleženec (oče) dolžan plačevati do vsakega 15. v mesecu za tekoči mesec, višjo preživninsko zahtevo predlagateljice (matere) je zavrnilo. Posebej je določilo tudi neplačano preživninsko obveznost za čas od 15. 3. 2021 do 28. 2. 2022. O vzgoji in varstvu ter stikih sta roditelja dosegla sporazum, in sicer je hči pri materi, z očetom pa ima do dopolnjenega tretjega leta stike v torek, četrtek ter vsako drugo soboto in nedeljo čez dan.

Navedena odločitev o preživnini je posledica ocene, da ima mati 1500 EUR mesečnih zmožnosti, oče 4500 EUR, potrebe ml. A. A., ki jih je treba pokriti, pa so 780 EUR mesečno. Ta znesek je enakomerno porazdelilo med oba roditelja, ker je tako predlagateljica v predlogu sama navedla, da želi, da oče prispeva polovico (od sicer višje opredeljenih hčerinih potreb).

2. Zoper sklep se pritožuje predlagateljica, sklicuje se na vse pritožbene razloge, predlaga njegovo razveljavitev ter opredeljuje pritožbene stroške. Očita, da je sodišče prenizko in nesorazmerno očetovim zmožnostim ocenilo potrebe otroka. Meni, da bi pri stroških bivanja mora biti upoštevana še elektrika, saj kredit njenega očeta za sončno elektrarno nadomešča račun za elektriko, za prehrano bi bilo treba obračunati 150 in ne le 120 EUR, za plenice 36 in ne le 30 EUR, tudi za obitev in obleko več, saj navedeno kupuje iz višjega cenovnega razreda. Tudi prej so živeli nadstandardno, kar bi potrdila njena starša, ki ju sodišče ni zaslišalo. Poleg tega pa nasprotuje enakomerni porazdelitvi preživninskega bremena med oba roditelja in trdi, da je protispisna navedba, da je sama tako predlagala. Meni, da bi glede na očetove dohodke (ki so tudi prenizko oz. nepopolno ugotovljeni) ta moral prispevati bistveno več kot ona.

3. Na pritožbo je nasprotni udeleženec odgovoril in se zavzel za njeno zavrnitev. Strinja se z ugotovitvami sodišča prve stopnje. Meni, da je sodišče pravilno porazdelilo preživninsko breme, saj bi večji delež moral kriti le, če svojega predlagateljica ne bi zmogla, kar pa ni primer. Tudi nasprotni udeleženec opredeljuje svoje pritožbene stroške.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je vsa odločilna sporna dejstva pravilno in v zadostni meri ugotovilo in pri tem ni storilo nobene relevantne kršitve določb postopka. Je pa delno napačno uporabilo določbo o razdelitvi obveznosti preživljanja - 186. čl. Družinskega zakonika (DZ), po katerem se v primeru, ko mora več oseb skupaj koga preživljati, ta obveznost razdeli mednje po njihovih zmožnostih in tudi glede na to, koliko skrbi in pomoči je bil kdo deležen.

6. Ker se preživnina določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca (189. čl. DZ), je ocena, da je treba mesečno zadovoljiti 780 EUR potreb za mld. A. A., ustrezna. Na voljo je namreč 6000 EUR, od tega ima oče, kot že zgoraj omenjeno, zmožnost 4500, mati pa 1500 EUR. Potrebe otroka so torej ocenjene na približno 13 % mesečnih zmožnosti. Potrebe so namreč tiste, ki se (v razumnih okvirih) prilagajajo zmožnostim. Kljub temu, da so slednje zlasti na očetovi strani precej nadpovprečne, so otrokove potrebe glede na njegovo starost in stanje pravilno ocenjene. Kot je ustrezno navedlo že sodišče prve stopnje v tč. 7 na str. 5 in 6, mora pri odmeri preživnine za otroka sodišče upoštevati njegovo korist, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje njegovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja. Preživnina mora zajemati stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb (190. čl. DZ).

7. Ocena, da so potrebe 780 EUR, ni prenizka, nasprotno, bila bi pretirana, če ne bi zajemala stroška zasebnega varstva v višini 350 EUR mesečno, proti čemur se nasprotni udeleženec ne pritožuje. Preostanek vsekakor zadošča za prebivanje (43 EUR), hrano (120 EUR plus 12 EUR za dodatke), obleko in obutev (95 EUR), higienske pripomočke in plenice (90 EUR) ter oddih in razvedrilo (70 EUR), saj je mld. A. A. stara komaj dve leti in pol. O vsem tem, o vsaki postavki posebej, je sodišče prve stopnje navedlo nadrobne in obširne razloge v tč. 9 do 21 na str. 6 do 13, kar pritožbeno sodišče sprejema kot razumno in tega ne bo ponavljalo. Vse navedeno ustreza porabi dveletnega otroka in nikakor ne gre za prenizek znesek. Dokaz z zaslišanjem starih staršev mld. A. A. glede nadstandardnega življenjskega sloga, ki naj bi se odražal mdr. v nakupu oblačil in obutve višjega cenovnega razreda, zato ni bil ne potreben ne primeren. Pritožba zoper posamezne postavke je večinoma pavšalna, tako kot tudi očitek, da so očetovi dohodki nepopolno ugotovljeni.

8. Pač pa predlagateljica utemeljeno graja enakomerno porazdelitev preživninskega bremena med oba roditelja ob dejstvu, da ima nasprotni udeleženec bistveno boljše preživninske zmožnosti od nje in da je hči v pretežni meri (razen na stikih) v njeni oskrbi. Razmerje zneska, na katerega je ocenjena njuna mesečna pridobitna zmožnost, je 75 % proti 25 % (4500 EUR proti 1500 EUR) in sorazmerno temu ju mora bremeniti preživljanje hčere. Stališče nasprotnega udeleženca, da bi moral večji delež kriti le, če „svojega“ predlagateljica ne bi zmogla, je brez podlage. Napačna pa je tudi obrazložitev sodišča, češ da je predlagateljica sama od nasprotnega udeleženca zahtevala (le) polovični prispevek k preživljanju hčere. Treba je sicer opozoriti, da v tovrstnih postopkih sodišče ni vezano na tožbeni zahtevek (oz. predlog), a ta se je glasil na plačilo 650 EUR. Res da od sicer pretirano ocenjenega zneska potreb otroka 1360 EUR, kar je približno 48 %, vendar je porazdelitev preživninskega bremena stvar uporabe prava, in sicer zgoraj navedenega 186. čl. DZ. Ta narekuje sorazmerno obremenitev zavezancev, kar v konkretnem primeru pomeni, da mora nasprotni udeleženec kriti 75 %, kar je 585 EUR, predlagateljica pa 25 %, kar je 195 EUR, vsak na ta način 13 % od svojih pridobitnih zmožnosti.

9. Pritožbi je bilo zato treba delno ugoditi in spremeniti del sklepa, in sicer tako, da se nasprotnemu udeležencu naloži še dodatno plačilo, torej razliko od že določene preživnine (3. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku – ZPP, v zvezi s 42. čl. Zakona o nepravdnem postopku – ZNP-1). Sicer je bilo treba pritožbo zavrniti in izpodbijani nespremenjeni del sklepa sodišča prve stopnje potrditi (2. tč. 365. čl. ZPP v zv. s 42. čl. ZNP-1).

10. Odločitev o stroških temelji na 2. odst. 55. čl. ZNP-1. Senat je mnenja, da je klub delnemu pritožbenemu uspehu glede na naravo zadeve in obseg stroškov primerno, da vsak udeleženec sam krije svoje pritožbene stroške.