Jedro

Če sodišče ugotovi, da je kazenski pregon absolutno zastaral, o vprašanju obstoja kaznivega dejanja in obdolženčeve kazenske odgovornosti ne sme več odločati, četudi bi to narekovali razlogi pravičnosti oziroma socialni momenti.

Izrek

Pritožba zakonite zastopnice oškodovanca D. P. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je z navedenim sklepom zaradi zastaranja kazenskega pregona na podlagi določila čl. 277/I točka 3 Zakona o kazenskem postopku proti obdolženemu V.P. kazenski postopek ustavilo.

Stroške kazenskega postopka je sodišče naložilo v breme proračuna.

Proti takšnemu sklepu se je pritožila mati oškodovanca kot tožilca J. D. Smiselno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v novo sojenje.

Pritožba ni utemeljena.

Prvostopno sodišče je pravilno ugotovilo, da je kazenski pregon proti obdolžencu absolutno zastaral. Nesporno je namreč, da se obdolžencu očita v obtožnem predlogu kaznivo dejanje neplačevanja preživnine po čl. 98/I Kazenskega zakona Republike Slovenije in to za obdobje od 1. 6. 1989 do 1. 11. 1992, zato je zastaranje kazenskega pregona nastopilo s 1. 11. 1996, to je s potekom dvakratnega relativnega zastaralnega roka.

Sodišče se po nastopu zastaranja kazenskega pregona ne sme več spuščati v vprašanje obstoja kaznivega dejanja niti obdolženčeve kazenske odgovornosti. Odločitev v konkretnem primeru res ni pravična, ker se oškodovanec po zatrjevanju pritožbe nahaja v težkem materialnem položaju, vendar niti socialni momenti nadaljevanja kazenskega postopka, glede na ugotovljeno zastaranje, ne dopuščajo.

Po vsem navedenem je bilo potrebno pritožbo zavrniti kot neutemeljeno.