7. 10. 2020

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Slovenske nacionalne stranke, Ljubljana, ki jo zastopa Lucija Šinkovec Ušaj, odvetnica v Ljubljani, na seji 7. oktobra 2020

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 2. točke 2. člena Odloka o določitvi imen ulic, parka in sprememb potekov ulic na območju Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 56/17) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnica izpodbija v izreku sklepa navedeno določbo Odloka o določitvi imen ulic, parka in sprememb potekov ulic na območju Mestne občine Ljubljana (v nadaljevanju Odlok), ki je določil poimenovanje ulice na območju Mestne občine Ljubljana (v nadaljevanju MOL) z imenom Džamijska ulica. Izpodbijani določbi očita neskladje z 11. in 44. členom Ustave, Zakonom o javni rabi slovenščine (Uradni list RS, št. 86/04 in 8/10 – v nadaljevanju ZJRS) in Zakonom o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb (Uradni list RS, št. 25/08 – v nadaljevanju ZDOIONUS). Meni, da je pravica do slovenskega jezika ena do bistvenih karakteristik naroda in da je jezik pomemben za oblikovanje njegove zavesti. Navaja, da je Odlok s poimenovanjem ulice v slovenski prostor, v slovensko glavno mesto vnesel ulico s poimenovanjem v tujem jeziku in s tem neposredno kršil navedene člene Ustave, ZJRS in ZDOIONUS. Pobudnica Odloku očita tudi, da je bil sprejet v nasprotju s postopkom o poimenovanju ulice, kot ga določa ZDOIONUS. Navaja, da sta poimenovanju nasprotovali četrtni skupnosti Bežigrad in Šiška, civilna iniciativa Uredimo Bežigrad ter Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen pri Geodetski Upravi Republike Slovenije, vendar je Mestni svet MOL vseeno sprejel predlagano poimenovanje. Pobudnica navaja, da je bila občinskim svetnikom pri glasovanju kršena njihova pravica do svobodnega odločanja, ker naj bi eden od svetnikov preostalim grozil, odločitev pod vplivom groženj pa naj bi nasprotovala temeljem demokracije. Glede pravnega interesa navaja, da je politična stranka katere temeljni politični cilj je varovanje dobrobiti slovenskega naroda ter varstvo njegove kulturne in zgodovinske dediščine.

2.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12 in 23/20 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

3.Pobudnica zahteva začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisa tako z vidika njegove vsebine kot z vidika postopka njegovega sprejemanja. Glede vsebine predpisa imajo po ustaljeni ustavnosodni presoji politične stranke, društva, zbornice in združenja pravni interes le za izpodbijanje predpisov, ki neposredno posegajo v njihove pravice, pravne interese ali pravni položaj.[1] Glede postopka sprejemanja predpisov pa pravni interes izkazuje tisti, ki zatrjuje, da je bila v postopku sprejemanja predpisa kršena kakšna njegova ustavna pravica.[2]

4.Pobudnica pravni interes utemeljuje s sklicevanjem na položaj politične stranke, katere temeljni politični cilj je varovanje dobrobiti slovenskega naroda. Iz navedenega izhaja, da pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti vlaga zaradi zavzemanja za splošen družbeni interes. Ne izkaže pa, kako naj bi izpodbijana določba neposredno posegala v njene pravice, pravne interese ali pravni položaj kot politične stranke oziroma katera ustavna pravica ji je bila pri sprejemanju predpisa neposredno kršena. Zato pobudnica ni izkazala pravnega interesa za presojo ustavnosti in zakonitosti izpodbijane določbe Odloka tako z vidike njene vsebine kot z vidika postopka njenega sprejemanja ter je Ustavno sodišče njeno pobudo zavrglo.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez

[1]Glej npr. sklepa Ustavnega sodišča št. U-I-297/18 z dne 24. 10. 2018 in št. U-I-76/16 z dne 12. 9. 2016.

[2]Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-104/01 z dne 14. 6. 2001 (Uradni list RS, št. 52/01, OdlUS X, 123), 42. točka obrazložitve, in sklep Ustavnega sodišča št. U-I-268/12 z dne 15. 11. 2012 (Uradni list RS, št. 88/12), 3. točka obrazložitve.