Jedro

Vsebina izločitvenega zahtevka je odvisna od vrste premoženja, ki je predmet izločitvene pravice. V primeru izločitvenega zahtevka, ki ga ima oseba, ki je s priposestvovanjem pridobila lastninsko pravico na nepremičnini, pri kateri je kot lastnik vpisan insolventni dolžnik, se poleg ugotovitve, da je izločitvena pravica priznana, zahteva tudi ugotovitev, da je izločitveni upnik pridobil lastninsko pravico na nepremičnini, pri kateri je kot lastnik vpisan insolventni dolžnik.

Ugotavljanje, kdo so (dokončni) dediči po zapustniku, ki je izločitveni upnik v stečajnem postopku, ni predmet stečajnega postopka, temveč zapuščinskega postopka. Prav tako ni predmet stečajnega postopka ugotavljanje, ali je nastala skupnost dedičev, niti ugotavljanje imen sodedičev. Sodna praksa se je že opredelila, da se v takem primeru odločba (v izreku) glasi na poimensko še nedoločene dediče.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se izda dopolnilni sklep, ki se glasi:

„Ugotovi se, da so dediči po pokojnem A. A., nazadnje stanujočem ..., EMŠO: ... pridobili lastninsko pravico na posameznem delu stavbe iz ID znakom 0000-000-35.“

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog z dne 31. 3. 2025 (r. št. 1759) za izdajo dopolnilnega sklepa v zvezi s sklepom naslovnega sodišča o priznanju izločitvenih pravic z dne 26. 3. 2025 (r. št. 1758).

2.Zoper izpodbijani sklep je pravočasno pritožbo vložil izločitveni upnik (skupnost dedičev po pokojnem A. A., ki ga tvorita zakonita dediča prvega dednega reda: 1. B. B. ter 2. C. C.; nadalje: izločitveni upnik). Uveljavlja pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter bistvene kršitve določb postopka, smiselno pa tudi pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3.V pritožbi kot bistveno navaja, da je sodišče prve stopnje z dodatnim sklepom o preizkusu izločitvenih pravic z dne 26. 3. 2025 izločitvenemu upniku pravnomočno priznalo izločitveno pravico na nepremičnini z ID znakom 0000-000-35. Lastninsko pravico na nepremičnini je izločitveni upnik pridobil s priposestvovanjem. Glede na pravni temelj pridobitve lastninske pravice na nepremičnini bi moralo sodišče ugotoviti, da je izločitveni upnik pridobil lastninsko pravico na nepremičnini iz 2. točke prvega odstavka 22. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju; ZFPPIPP. Sodišče prve stopnje je z dodatnim sklepom o preizkusu izločitvenih pravic oblikovalo izrek v skladu s prvim in drugim odstavkom 303. člena ZFPPIPP, ni pa v izrek vključilo ugotovitve, kot jo nalaga imperativna norma iz 2. točke prvega odstavka 309. člena ZFPPIPP. V skladu s 325. členom ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP je zato izločitveni upnik predlagal izdajo dopolnilnega sklepa. Izločitveni upnik je s tem, ko je prijavil izločitveno pravico kot "skupnost dedičev po pokojnem A. A., ki ga tvorita zakonita dediča B. B. in C. C.", ravnal na način, kot ga dopušča veljavno pravo ter ni prejudiciral izida zapuščinskega postopka po pokojnem A. A. glede vprašanja obsega zapuščine, glede določitve dednih deležev ali morebitne upravičenosti dedičev do posameznih predmetov iz zapuščine. Poleg tega sodišče ni vezano na točno vsebino predloga za izdajo dopolnilnega sklepa. Lahko bi izdalo dopolnilni sklep, s katerim bi ugotovilo, da je lastninsko pravico na navedeni nepremičnini pridobila skupnost dedičev po pokojnem A. A., brez navedbe dedičev.

4.Na pritožbo je odgovorila stečajna upraviteljica. Navaja, da je bila z dodatnim sklepom o preizkusu izločitvenih pravic z dne 26. 3. 2025 pravnomočno priznana izločitvena pravica pokojnemu A. A. kot izločitvenemu upniku. Preko prijave izločitvene pravice se je zgolj uskladilo zemljiškoknjižno stanje z dejanskim stanjem, saj dejanski lastnik pri izvrševanju svoje posesti na nepremičnini ni bil nikoli oviran s strani vknjiženega zemljiškoknjižnega lastnika. Izločitvena pravica je bila torej v stečajnem postopku priznana zadnjemu nespornemu lastniku. Tega, kdo so člani dediščinske skupnosti po pokojnem A. A., stečajno sodišče ne more ugotavljati, saj to ni v njegovi pristojnosti. Zemljiškoknjižnega dovolila za vknjižbo lastninske pravice na nepremičnini tudi ni mogoče izstaviti v korist dediščinske skupnosti, ki je zgolj prehodna tvorba.

5.Pritožba je utemeljena.

6.V konkretnem primeru so A. A., njegova mati D. A., njegov oče E. A. ter njegova sestra F. A., kot kupci, dne 29. 1. 1975 s podjetjem G., kot prodajalcem, sklenili prodajno pogodbo št. 66/75-02/5 za nakup posameznega dela stavbe z ID znakom 0000-000-35, ki v naravi predstavlja trisobno stanovanje št. 36 v osmem nadstropju stanovanjske zgradbe na ... 18, v L. Na podlagi dveh sklenjenih darilnih pogodb (z dne 15. 4. 1977 ter 15. 12. 1978) je A. A. pridobil celoto tako opredeljenega posameznega dela stavbe. Z dnem 15. 12. 1978 je nastopil izključno posest posameznega dela stavbe, ta pa vse do njegove smrti, dne 14. 9. 2024, ni bila motena.

7.V tem stečajnem postopku sta izločitveno pravico prijavila B. B. ter C. C., kot zakonita dediča po pokojnem zapustniku A. A. oziroma kot skupnost dedičev. S prijavo izločitvene pravice sta zahtevala priznanje lastninske pravice dedičev oziroma skupnosti dedičev na nepremičnini, to je na posameznem delu stavbe z ID znakom 0000-000-35. Izločitvena pravica je bila prijavljena na podlagi priposestvovanja, in sicer glede na relevantne časovne mejnike na podlagi četrtega odstavka 28. člena Zakon o temeljnih lastninsko-pravnih razmerjih (ZTLR)1 . Kot izhaja iz prijave izločitvene pravice, A. A. (zapustnik), zaradi svoje smrti dne 14. 9. 2024, v času prijave izločitvene pravice ni več pravni subjekt, tako da prijava izločitvene pravice v njegovem imenu ni več mogoča. Nadalje je bilo navedeno, da namesto zapustnika obstaja skupnost dedičev, ki jo tvorita edina dediča prvega dednega reda, to sta hči B. B. ter sin C. C. Dediča sta s trenutkom zapustnikove smrti kot edina zakonita dediča prvega dednega reda njegova univerzalna pravna naslednika in sta vsak do dednega deleža 1/2 vstopila v pravni položaj zapustnika.

8.S (pravnomočnim) sklepom o priznanju izločitvenih pravic z dne 26. 3. 2025- dodatni, je sodišče prve stopnje sklenilo, da se o priznanih izločitvenih pravicah odloči tako, kot je navedeno v dodatnem končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 21. 3. 2025. Ugotovilo je, da obstajajo izločitvene pravice, kot izhajajo iz dodatnega končnega seznama preizkušenih terjatev z dne 5. 3. 2024 in upravitelju naložilo, da te stvari izroči upnikom. Predlog za izdajo dopolnilnega sklepa je sodišča prve stopnje s sedaj izpodbijanim sklepom zavrnilo.

9.Izločitvena pravica je pravica lastnika stvari ali imetnika druge premoženjske pravice, da se iz stečajne mase izloči premoženje, ki ne pripada stečajnemu dolžniku. Položaj, pri katerem obstaja izločitvena pravica, in vsebina izločitvene pravice (izločitvenega zahtevka) sta odvisna od vrste premoženja (premoženjske pravice), ki je predmet izločitvene pravice. Zato je v prvem odstavku 22. člena ZFPPIPP vsebina izločitvene pravice opredeljena glede na vrsto premoženja, ki je njen predmet.2

10.Po 11. členu Stvarnopravnega zakonika (SPZ) se domneva, da je resnični lastnik nepremičnine tisti, v korist katerega je v zemljiški knjigi vknjižena lastninska pravica. To pomeni, da se domneva, da je vknjiženi lastnik tudi resnični lastnik nepremičnine. Stečajni dolžnik, v korist katerega je v zemljiški knjigi vknjižena lastninska pravica na določeni nepremičnini, ni resnični lastnik te nepremičnine, če je nekdo drug zunajknjižno pridobil lastninsko pravico na tej nepremičnini. Zunajknjižno je mogoče pridobiti lastninsko pravico na nepremičnini samo pri tistih vrstah pravnih temeljev, ki ne vključujejo vpisa (vknjižbe) v zemljiško knjigo kot predpostavke za pridobitev lastninske pravice. Zato je izločitvena pravica na nepremičnini v 2. točki prvega odstavka 22. člena ZFPPIPP opredeljena kot pravica osebe (resničnega lastnika nepremičnine), ki je s priposestvovanjem ali na drug izviren (zunajknjižni) način pridobila lastninsko pravico na nepremičnini, pri kateri je kot lastnik vpisan insolventni dolžnik, od insolventnega dolžnika zahtevati, da prizna njeno lastninsko pravico na nepremičnini. Pri tem položaju resnični lastnik z začetkom stečajnega postopka pridobi izločitveno pravico oziroma dosledneje izločitveni zahtevek za ugotovitev lastninske pravice na tej nepremičnini (2. točka prvega odstavka 22. člena ZFPPIPP).3

11.Ob pravilni uporabi materialnega prava je zato treba v primeru izločitvenega zahtevka na podlagi 2. točke prvega odstavka 22. člen ZFPPIPP, ki ga ima oseba, ki je s priposestvovanjem pridobila lastninsko pravico na nepremičnini, pri kateri je kot lastnik vpisan insolventni dolžnik, izrek sklepa o preizkusu terjatev (izločitvenih pravic) oblikovati v skladu prvim odstavkom 309. člena ZFPPIPP ter (glede na vrsto izločitvene pravice) tudi v skladu z 2. točko prvega odstavka 309. člena ZFPPIPP. Zahteva se torej ugotovitev, da je izločitveni upnik pridobil lastninsko pravico na nepremičnini, pri kateri je kot lastnik vpisan insolventni dolžnik. V konkretnem primeru je v pravnomočnem sklepu o preizkusu izločitvenih pravic z dne 26. 3. 2025 - dodatni, del izreka (v skladu z 2. točko prvega odstavka 309. člena ZFPPIPP) izostal, zato je izločitveni upnik utemeljeno predlagal izdajo dopolnilnega sklepa s takšno vsebino (332. v zvezi s prvim odstavkom 325. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP ter v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Nadalje je treba odgovoriti še na vprašanje, na koga se mora izrek glasiti v primeru, kot je opisani.

12.Osebnost (oseba) nastane z rojstvom človeka in preneha z njegovo smrtjo. Njen obstoj je odvisen od fizične eksistence človeka. Pri fizični osebi na ta dva trenutka pravo veže pridobitev in izgubo tako sposobnosti biti stranka, kot njene (njegove) pravne sposobnosti.4 V trenutku smrti fizične osebe stopijo na njeno mesto dediči kot univerzalni pravni nasledniki. Zapuščina preide po samem zakonu, ipso iure, na dediče v trenutku zapustnikove smrti.5 V tem trenutku se uvede dedovanje.6 Dediči so poklicani k dedovanju, sočasno pa že tudi pridobijo zapuščino. Na ta način zapuščina ni niti trenutek brez subjekta. S trenutkom zapustnikove smrti oziroma z uvedbo dedovanja postane dedič subjekt pravic in obveznosti, ki jih je imel zapustnik. Dedič pridobi lastninsko pravico na stvareh zapuščine7 in druge stvarne in obligacijske pravice, ki so prej pripadale zapustniku.8

13.Dedič se lahko dedovanju odpove. Dedna izjava o odpovedi dediščini učinkuje retroaktivno (ex tuc); šteje se, da oseba, ki se je dedovanju odpovedala, nikoli ni bila dedič. Dokler ima pravico odpovedati se dedovanju (med trajanjem t. i. deliberacijskega roka), je ta oseba začasni dedič. Dokončni dedič postane, ko s podajo pozitiven dedne izjave oziroma najpozneje z izdajo sklepa o dedovanju preneha njena pravica odpovedati se dediščini in ko je s sklepom o dedovanju pravnomočno ugotovljeno, da je dedič.9 Prav v tem, v ugotovitvi dedičev, je bistvo zapuščinskega postopka.10 V sklepu o dedovanju sodišče ugotovi, kdo so zapustnikovi dediči, katero premoženje sestavlja njegovo zapuščino in katere pravice iz zapuščine gredo dedičem. Čim postane sklep o dedovanju pravnomočen, odredi sodišče po uradni dolžnosti, da se v zemljiški knjigi opravijo potrebni vpisi glede nepremičnin, na primer vpis lastninske pravice dediča.11

14.Dediči so od zapustnikove smrti dalje stvarno legitimirani in lahko nastopajo kot stranka na aktivni ali pasivni strani. Na dediče preidejo tudi vse pravice prednika iz procesnopravnega razmerja. Za pridobitev te legitimacije ni potrebno, da bi bila že opravljena zapuščinska obravnava in bi bil izdan sklep o dedovanju.12 V vsakem primeru se bo tudi sodba morala glasiti na (čeprav morda poimensko še ne določene) dediče umrle osebe.13

15.V času odločanja o izločitveni pravici sklep o dedovanju v zapuščinski zadevi po zapustniku A. A. še ni izdan. B. B. in C. C. zatrjujeta, da sta dediča po pokojnem A. A., zato jima pripada procesno upravičenje sprožiti ta postopek. Ugotavljanje, kdo so (dokončni) dediči po zapustniku A. A. pa po navedenem ni predmet stečajnega postopka, temveč zapuščinskega postopka. Prav tako ni predmet tega postopka ugotavljanje, ali je nastala skupnost dedičev, niti ugotavljanje imen sodedičev. Sodna praksa se je tudi že opredelila, da se v takem primeru odločba (v izreku) glasi na poimensko še nedoločene dediče. To pomeni, da je treba v stečajnem postopku ugotoviti, da so izločitveni upnik, ki je pridobil lastninsko pravico na nepremičnini z ID znakom 0000-000-35, poimensko nedoločeni dediči po pokojnem A. A. Tako, nenazadnje, smiselno predlagata pritožnika v pritožbi.

16.Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (peta alineja 358. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

-------------------------------

1Dobroverni posestnik nepremične stvari, na kateri ima nekdo drug lastninsko pravico, pridobi lastninsko pravico na njej s priposestvovanjem po preteku dvajsetih let (četrti odstavka 28. člena ZTLR).

2N. Plavšak, E paket Ins, s komentarjem ZFPPIPP, urejeno sodno praksa in vzorci, komentar 22. člena ZFPPIPP, točka 2.12 Izločitvena pravica.

3N. Plavšak, E paket Ins, s komentarjem ZFPPIPP, urejeno sodno praksa in vzorci, komentar 309. člena ZFPPIPP, točka 10.6.3. Resnična lastninska pravica nevknjiženega lastnika kot izločitvena pravica v stečajnem postopku,10.6.3.1. Splošno.

4Primerjaj sklep II Ips 559/2009 in II Ips 560/2009, točka 13.

5Pokojnikova zapuščina preide po samem zakonu na njegove dediče v trenutku njegove smrti (132. člen Zakona o dedovanju; ZD).

6S smrtjo se uvede dedovanje po umrlem (123. člen ZD).

7Dedič pridobi lastninsko pravico na stvareh zapuščine

Z dedovanjem se pridobi lastninska pravica v trenutku zapustnikove smrti (41. člen SPZ).

K. Zupančič in V. Žnidaršič Skubic, Dedno pravo, Tretja, spremenjena in dopolnjena izjava, Ljubljana 2009, stran 205.

Primerjaj II Ips 303/2008 točka 12 obrazložitve.

Primerjaj II Ips 303/2008.

Primerjaj 216. člen ZD: "Ko se predložijo dokazi o izpolnitvi in zavarovanju obveznosti, ki so dediču naložene z oporoko v korist oseb, ki niso sposobne, da bi same skrbele za svoje zadeve, ali v kakšen splošno koristen namen, odredi sodišče, da se opravijo v zemljiški knjigi potrebni vpisi in da se upravičencem izročijo premične stvari, ki so v hrambi pri sodišču."

Primerjaj II Ips 559/2009 in II Ips 560/2009.

A. Galič v L. Ude in drugi, pravdni postopek, Zakon s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2006, prva knjiga, stran 324. Tako tudi II Ips 144/2014 ter II Ips 655/2001, II Ips 656/2001, II Ips 44/2001.

Zveza:

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 22, 22/1, 22/1-2, 309, 309/1, 309/1-2 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 325, 325/1, 332 Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (1980) - ZTLR - člen 28, 28/4

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.