Jedro

Tržni inšpektorji so kot republiški inšpektorji pristojni za ukrepanje na območju cele države Republike Slovenije, ne glede na notranje organizacijske enote.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču, da opravi nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 3. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, ZUS) ugodilo tožbi in odpravilo odločbo tožene stranke z dne 9.7.1999, ter ji zadevo vrnilo v ponoven postopek. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo tržnega inšpektorja Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, Enote K. z dne 27.2.1998, s katero je tožeči stranki začasno prepovedal opravljanje dejavnosti v poslovnih prostorih K., L., do pridobitve odločbe upravne enote o izpolnjevanju pogojev za opravljanje registrirane dejavnosti.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe se sodišče prve stopnje sklicuje na določbe 94. člena Zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94 in drugi), 15. člena Zakona o tržni inšpekciji (Uradni list RS, št. 20/97, ZTI) 17., 25., 66., 2. odstavka 241. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP 1986) in 324. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Navaja, da glede na opredeljen pojem stvarne in krajevne pristojnosti v ZUP 1986 ne morejo stvarne in krajevne pristojnosti (inšpekcijskih prvostopenjskih organov) niti stranke in tudi ne (inšpekcijski prvostopenjski) organi spremeniti z medsebojnim dogovorom. Po pregledu upravnih spisov sodišče prve stopnje ugotavlja, da je prvostopenjsko odločbo izdal tržni inšpektor Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, Enote K., namesto, da bi jo pravilno izdal krajevno (in stvarno) pristojni tržni inšpektor Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, Enote L. Sodišče prve stopnje ugotavlja, da je prvostopenjsko odločbo izdal sicer stvarno pristojen organ tržne inšpekcije, ki pa ni bil krajevno pristojen v konkretni zadevi, iz česar izhaja, da je to vplivalo na zakonitost odločitve (bistvena kršitev določb postopka). Iz navedenega razloga je prvostopenjska odločba nezakonita in ker ugotovljene nepravilnosti tožena stranka ni odpravila v skladu z določbo 2. odstavka 241. člena ZUP 1986, je nezakonita tudi izpodbijana odločba tožene stranke.

Tožena stranka se v pritožbi zoper izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje sklicuje na določbe 20. člena, 33. do 45. člena Zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94), 2. in 6. člena ZTI. Navaja, da je razlaga sodišča prve stopnje, da je prvostopenjsko odločbo izdal sicer stvarno pristojen organ tržne inšpekcije, ki pa ni bil krajevno pristojen v konkretni zadevi, popolno nesprejemljiva in napačna. Inšpekcijski organ ni organiziran po vzoru upravnih enot, pač pa je enovit organ v sestavi, katerega pristojnost ni krajevno razdeljena, pač pa je kot tak pristojen za nadzor nad izvajanjem zakona in drugih predpisov na državni ravni. Čeprav ima tržni inšpektorat Republike Slovenije notranje organizacijske enote, to še ne pomeni, da tržni inšpektor notranje organizacijske enote K. ni pristojen za opravljanje inšpekcijskega nadzora kjerkoli na ozemlju države Slovenije. Meje krajevne pristojnosti pa poleg predpisa o organizaciji tržnega inšpektorata kot organa v sestavi ministrstva določa tudi dejstvo, da inšpektor opravlja neposreden nadzor nad zakonom, ki velja za območje celotne države. Predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da zavrne tožbo tožeče stranke, oziroma podrejeno razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in zadevo vrne v novo sojenje. Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče se ne strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje.

Zakon o upravi, ki je veljal v času odločanja organa prve stopnje, je v 20. členu določil, da se inšpektorat ustanovi za opravljanje nadzorstva nad izvajanjem zakonov, drugih predpisov in aktov z delovnega področja ministrstva. Z Zakonom o organizaciji in delovnem področju ministrstev (Uradni list RS, št. 71/94) je bilo določeno, da je Tržni inšpektorat Republike Slovenije organ v sestavi Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj. Po določbi 6. člena ZTI pa inšpekcijsko nadzorstvo, v mejah pristojnosti inšpektorata, neposredno opravlja tržni inšpektor.

Iz navedenih zakonskih določb izhaja, da so tržni inšpektorji kot republiški inšpektorji pristojni za ukrepanje na območju cele države - Republike Slovenije, ne glede na notranje organizacijske enote. Slednje so določene le zaradi racionalizacije postopkov in zmanjšanja stroškov organa in strank. Vprašanje krajevne pristojnosti pa pride v poštev le tedaj, ko na območju države deluje več (istovrstnih) stvarno pristojnih organov. Gre za primere, ko so organi organizirani po teritorialnem principu, kot npr. upravne enote in občinske uprave. Zato ima po presoji pritožbenega sodišča tožena stranka prav, ko navaja, da v obravnavani zadevi s tem, ko je zoper tožečo stranko ukrepal republiški tržni inšpektor iz Enote K., niso bile bistveno kršene določbe postopka v postopku pred izdajo inšpekcijske odločbe, kot je to neutemeljeno presodilo sodišče prve stopnje. Ker sodišče prve stopnje o zadevi ni odločalo po vsebini, bo moralo v ponovnem postopku po presoji vseh tožbenih ugovorov o zadevi ponovno odločiti.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 74. člena ZUS ugodilo pritožbi in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo temu sodišču, da opravi nov postopek.