Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik od toženk zahteva plačilo odškodnine oziroma rente zaradi škode, ki jo je utrpel 30. 9. 2006, ko se je poškodoval pri padcu na stopnišču pred Mestnim gledališčem Ptuj, ki je v lasti prve toženke, ki je s pogodbo prenesla izvajanje komunalnih javnih služb na drugo toženko.

2. Sodišče prve stopnje je a) dopustilo spremembo tožbe (I. točka izreka); b) razsodilo, da sta prva toženka in druga toženka nerazdelno dolžni plačati tožniku znesek 1.050,60 EUR neto ter na ta prisojeni znesek obračunati in plačati akontacijo dohodnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 11. 2009 dalje do plačila (II. točka izreka); c) v presežku je glede zneska iz naslova izgube na dohodku za čas od 30. 9. 2006 do 31. 5. 2009 in za zakonske zamudne obresti od 1. 6. 2009 do 11. 11. 2009 tožbeni zahtevek zavrnilo (III. točka izreka); č) zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo v višini 44.616.59 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 9. 2010 dalje do plačila ter v celoti zahtevek iz naslova izgube na dohodku za vso vtoževano obdobje od 1. 6. 2009 do 31. 12. 2019 (IV. točka izreka); d) sklenilo, da nosi stroške postopka tožnik v celoti sam (V. točka izreka).

3. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v II. točki izreka spremenilo tako, da je znesek 1.050,60 EUR nadomestilo z zneskom 1.313.19 EUR. V presežku je pritožbo tožnika ter v celoti pritožbi prve in druge toženke zavrnilo ter potrdilo odločbo sodišča prve stopnje.

4. Zoper takšno odločitev tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije. V njem predlaga, da se revizija dopusti glede vprašanj: - "Ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo glede obveznosti tožene stranke, za plačilo tožniku nastale premoženjske škode zaradi izgube na zaslužku, ki jo je omejilo le na prvih šest mesecev po poškodbi kljub temu, da je izvedenec medicinske stroke na področju tožnikove delazmožnosti kot posledico poškodbe ugotovil njegovo trajno okrnjenost? - Ali je sodišče nižje stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je na podlagi izvedenskega mnenja v celoti zavrnilo tožnikov rentni zahtevek, to isto izvedensko mnenje pa ugotavlja trajno oškodovanje tožnika na področju njegovega pridobitnega dela? - Ali v obravnavanem primeru tožniku, zaradi posledic telesne poškodbe, ko ne zmore več opravljati del, ki ustrezajo njegovi strokovni usposobljenosti, pripada pravica do povračila premoženjske škode zaradi izgubljenega zaslužka in pravica do denarne rente po 174. členu OZ? - Ali je tožnik kljub delno ohranjeni delovni zmožnosti upravičen do popolne odškodnine, to je do razlike med tem, kar bi zaslužil z delom, ki ga je opravljal pred poškodbo in invalidsko upokojitvijo? - Ali je sodišče kršilo pravila pravdnega postopka ter s tem vplivalo na pravno pravilnost in zakonitost sodbe odločbe, ko ni izvajalo predlaganega dokaza z izvedencem medicinske stroke s področja specialnosti medicine dela in športa za katerega je izvedenec, ki je ugotovil trajno okrnjenost tožnika na področju delazmožnosti povedal, da je ta specialnost izvedenstva primernejša za podajo bolj podrobne ocene preostale delovne zmožnosti?"

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). V konkretni zadevi glede na odločitev nižjih sodišč zastavljena vprašanja tem merilom ne ustrezajo. Pogoji za dopustitev revizije niso izpolnjeni, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).