Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Tožnik uveljavlja odškodnino za nepremoženjsko škodo, ker so ga 25. 3. 2018 pred vstopom na koncert poškodovali varnostniki, zaposleni pri toženki.

2.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je toženka dolžna tožniku plačati 30.000 EUR z obrestmi. Odločilo je še o stroških postopka.

3.Sodišče druge stopnje je toženkini pritožbi delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v odločitvi o podlagi odškodninske obveznosti z vmesno sodbo spremenilo tako, da je podana toženkina odškodninska odgovornost za 70 % tožnikove škode. Odločitev o stroških postopka je razveljavilo. V ostalem delu je toženkino pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Zaradi odločitve o višini zahtevka je zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržalo za končno odločbo.

4.Toženka predlaga dopustitev revizije glede vprašanj, (1) ali bi pritožbeno sodišče moralo na splošen in abstrakten način pojasniti vsebino in komponente metode, s katero je presojalo sorazmernost uporabljenega strokovnega prijema; (2) ali bi pritožbeno sodišče pri presoji sorazmernosti izvedenega strokovnega prijema moralo upoštevati tudi 1) alkoholiziranost tožnika, 2) morfološke značilnosti in motorične sposobnosti varnostnikov, 3) konkretno nevarnost, ki jo je predstavljal tožnik, 4) upiranje tožnika pred in med izvajanjem strokovnega prijema in 5) dejstvo, da sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da bi policija v sklopu nadzornega mehanizma iz 57. člena Zakona o zasebnem varovanju (ZZasV-1) ugotovila nezakonitosti ali nestrokovnosti pri uporabi ukrepov varnostnikov; (3) ali je pritožbeno sodišče s stališčem, da alkoholiziranost osebe, zoper katero se uporabljajo prisilna sredstva, ni pomembna za presojo sorazmernosti teh sredstev, kršilo prepoved sodniške samovolje; (4) ali je uporaba ocene tveganja dogodka kot celote dopustna pri presoji sorazmernosti izvedenega strokovnega prijema; (5) ali je pritožbeno sodišče z zapisom, da tožnik ni nikogar fizično ogrožal, kršilo prepoved sodniške samovolje, materialno pravo oziroma metodološki napotek iz 8. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP); (6) ali je pritožbeno sodišče z zapisom, da sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da bi se tožnik varnostnikom pred uporabo fizične sile fizično upiral, kršilo prepoved sodniške samovolje, materialno pravo oziroma metodološki napotek iz 8. člena ZPP; (7) ali bi pritožbeno sodišče pri presoji sorazmernosti izvedenega strokovnega prijema moralo upoštevati nevarnost tožnika oziroma upravičeno oceno varnostnikov o nevarnosti tožnika; (8) ali bi pritožbeno sodišče moralo razlikovati med minimalno potrebno in nezadostno silo ter upoštevati, da obstoj poškodb ne izključuje možnosti, da je bila uporabljena minimalna potrebna sila; (9) ali je pritožbeno sodišče s tem, ko je samostojno presojalo sorazmernost, s katero se sodišče prve stopnje ne v dejanskem ne v pravnem pogledu ni ukvarjalo, kršilo pravico toženke do pritožbe in 358. člen ZPP; in (10) ali je pritožbeno sodišče s tem, ko strankam ni omogočilo, da podajo ustrezne navedbe in dokazne predloge v zvezi z novo, presenetljivo, nejasno in nedodelano pravno podlago, ki iz zakona ni razvidna, na kateri je odločilo in ki je stranke niso mogle pričakovati, kršilo pravico toženke do izjave (347., 351. in 358. člen ZPP).

5.Predlog ni utemeljen.

6.Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je Vrhovno sodišče toženkin predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

---.---

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2

Pridruženi dokumenti:*

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.