Jedro

Tožena stranka je za vse tožničine solastne nepremičnine nepravilno izračunala vrednost neporemičnin ne glede na namensko rabo posamične nepremičnine in posledilno nepravilno ugotovila, da vrednost nepremičnin presega premoženjski cenzus za dodelitev BPP.

Ker se katastrski dohodek, to je dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, šteje kot obdavčljiv dohodek, se v premoženje tožnice ne šteje vrednost nepremičnin, ki so opredeljene kot kmetijske, vodne ali gozdne. Tožena stranka bi morala pri ugotavljanju materialnega položaja tožnice v zvezi s kmetijskimi in gozdnimi tožničinimi nepremičninami upoštevati njihov katastrski dohodek in ne vrednosti teh nepremičnin ne glede na njihovo namensko rabo.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Republike Slovenije, Okrožnega sodišča v Celju št. Bpp 695/2022 z dne 20. 6. 2022 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo odločila, da se tožničina prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v zvezi z motenjem posesti s strani soseda J. M. kot neutemeljena zavrne.

2. V obrazložitvi citira določbo 13. in 14. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki določata finančni (subjektivni) pogoj za dodelitev BPP. Skladno s 27. členom Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) pa se kljub temu BPP ne odobri, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oziroma premoženje, ki se upošteva, in ki dosega ali presega 20.250,72 EUR. Ugotavlja, da je tožnica samska oseba, ki pa je solastnica več nepremičnin v k.o. A. (ki jih določno opredeli in oceni njihovo posamično vrednost) v skupni vrednosti 44.698,84 EUR, s čimer tožnica presega z zakonom določeni premoženjski cenzus za dodelitev BPP iz prvega odstavka 27. člena ZSVarPre. Zato je organ tožničino prošnjo za BPP kot neutemeljeno zavrnil. 3. Tožnica v tožbi izpodbija navedeno odločitev. Navaja, da ne drži, da naj bi imela premoženje, ki se upošteva, in ki dosega ali presega vrednost 20.250,72 EUR. Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS) v 12. členu med drugim določa, da se kot premoženje upoštevajo obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, ki niso oproščeni plačila dohodnine. Zakon o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2) določa kot obdavčljive dohodke tudi dohodke iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, torej katastrski dohodek. V skladu s 17. členom ZUPJS se pri ugotavljanju materialnega položaja tožnice v premoženje med drugim šteje nepremično premoženje. Iz 18. člena istega zakona izhaja, da se v premoženje med drugim ne šteje kmetijsko, vodno in gozdno zemljišče, ki daje dohodek, ki se po zakonu upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja. Ker se v skladu z ZDoh-2 katastrski dohodek šteje kot obdavčljiv dohodek, se v premoženje tožnice ne šteje vrednost nepremičnin, ki so opredeljene kot kmetijske, vodne ali gozdne. Pri ugotavljanju materialnega položaja tožnice bi tožena stranka morala upoštevati katastrski dohodek, ki ga je tožnica dosegla v višini 199,15 EUR. Tožena stranka pa pri ugotavljanju vrednosti nepremičnin, ki so v solasti tožnice, sploh ni ugotavljala, kakšna je namenska raba nepremičnin, pač pa je vrednosti vseh nepremičnin oziroma deležev seštela in vse skupaj štela kot premoženje tožnice, kar pa je materialnopravno zmotno. V premoženje tožnice tako spada vrednost 10.690,13 EUR, kar predstavlja katastrski dohodek za kmetijske in gozdne nepremičnine (199,15 EUR) in vrednost stavbnih nepremičnin (10.490,98 EUR), saj skoraj vse nepremičnine, ki so v solasti tožnice, predstavljajo kmetijsko in gozdno zemljišče. Kot stavbno zemljišče so opredeljene nepremičnine z ID znakom parcela 1111-1, parcela 1111-2, 2 % parcele 1111-3, 36 % parcele 1111-4, 25 % parcele 1111-5 in 26 % parcele 1111-6, kot to izhaja iz lokacijskih informacij Občine Rogatec številka z dne 26. 7. 2022.1 Tožena stranka sicer pravilno pri izračunu ni upoštevala vrednosti nepremičnine z ID znakom parcela ..., ker gre za stanovanjsko hišo, v kateri živi tožnica. Sklicuje se na sodno prakso (npr. IV U 72/2014 Upravnega sodišča). Navaja še, da je tožena stranka pri odločanju zanemarila zadnjo alinejo prvega odstavka 18. člena ZUPJS. Tožnica je rojena 24. 7. 1936 in je bila na dan vložitve vloge za dodelitev BPP stara skoraj 86 let. Tožnica že glede na svojo starost ni sposobna obdelovati vseh svojih solastnih nepremičnin in jih tožena stranka ne bi smela upoštevati pri izračunu materialnega položaja tožnice. Predlaga, da se tožbi ugodi in se izpodbijana odločba odpravi ter vrne zadeva toženi stranki v ponovni postopek, priglaša pa tudi stroške postopka.

4. Tožena stranka je sodišču po pozivu predložila upravne spise, ni pa odgovorila na tožbo.

**K I. točki izreka:**

5. Tožba je utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je tožena stranka zavrnila dodelitev BPP tožnici, ker po njenem mnenju ne izpolnjuje enega izmed dveh kumulativno določenih pogojev za dodelitev BPP, tj. finančnega (subjektivnega) pogoja, ki ga določa 13. člen ZBPP v povezavi s 27. členom ZSVarPre. Ta določa, da se BPP ne odobri, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oziroma premoženje, ki se upošteva, in ki dosega ali presega 20.250,72 EUR. Tožena stranka je ocenila, da tožničino nepremično premoženje znaša v skupni vrednosti 44.698,84 EUR, kar presega z zakonom določen premoženjski cenzus za dodelitev BPP. Zato je zavrnila tožničino prošnjo.

7. Za odobritev BPP mora prosilec izpolnjevati pogoje, ki jih določa ZBPP. Med drugim mora izpolnjevati tudi subjektivni oziroma finančni pogoj, ki se ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca in njegovih družinskih članov. Po določbi drugega odstavka 14. člena ZBPP se za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči. V skladu s tem določilom ZBPP je tožena stranka navedla pravilno pravno podlago dveh zakonov, ki urejata navedeno materijo, in sicer ZSVarPre in ZUPJS. V skladu z določbo 27. člena ZSVarPre se BPP, ne glede na izpolnjevanje ostalih pogojev, ne dodeli, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oz. premoženje, ki se upošteva po ZSVarPre, ter katerega vrednost dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, to je 20.250,72 EUR. To pomeni, da prosilec v nobenem primeru ni upravičen do BPP, če ima premoženje ali prihranke, ki presegajo navedeno vrednost. 8. Zakonodajalec je torej finančni kriterij upravičenja do BPP omejil z višino prihrankov oziroma premoženja. Na navedeni cenzus sta pri odločanju o dodelitvi BPP vezana tako organ za BPP kot tudi sodišče. Tožena stranka je tako v skladu s prej navedenimi določili ugotavljala premoženjsko stanje tožnice, za katero je ugotovila, da živi v gospodinjstvu sama, svojo odločitev pa je oprla na uradne podatke. Gre za podatke zemljiške knjige in Geodetske uprave Republike Slovenije o (so)lastništvu nepremičnin in vrednosti teh nepremičnin, ki med strankama niso sporni. Tožena stranka je na podlagi 1. točke prvega odstavka 17. člena ZUPJS v zvezi s 1. točko prvega odstavka 18. člena ZUPJS več nepremičnin štela v tožničino premoženje. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da so bili podatki, ki jih je tožena stranka pridobila po uradni dolžnosti, v konkretnem primeru odločilni za sprejeto odločitev. Na podlagi teh podatkov je tožena stranka ugotovila, da tožnica ne izpolnjuje materialnega pogoja za dodelitev BPP, ker vrednost njenega solastniškega deleža na zemljiščih presega premoženjski cenzus za dodelitev BPP iz 27. člena ZSVarPre.

9. Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke napačna oz. vsaj preuranjena. Nesporno med strankama postopka glede na navedeno je, da je tožnica solastnica večjega števila nepremičnin v k.o. A. Te nepremičnine so (delno) stavbna in/ali (delno) kmetijska in/ali (delno) gozdna zemljišča. 10. V 12. členu ZUPJS je določeno, da se kot premoženje upoštevajo obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, ki niso oproščeni plačila dohodnine. Kot obdavčljive dohodke ZDoh-2 šteje tudi dohodke iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, torej katastrski dohodek (5. člen ZDoh-2 v zvezi z 12. členom ZDoh-2). V skladu s 17. členom ZUPJS se pri ugotavljanju materialnega položaja tožnice v premoženje med drugim šteje nepremičnino premoženje. Iz 18. člena istega zakona izhaja, da se v premoženje med drugim ne šteje kmetijsko, vodno in gozdno zemljišče, ki daje dohodek, ki se po zakonu upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja. Ker se v skladu z ZDoh-2 katastrski dohodek šteje kot obdavčljiv dohodek, se v premoženje tožnice ne šteje vrednost nepremičnin, ki so opredeljene kot kmetijske, vodne ali gozdne.

11. Tožena stranka bi torej morala pri ugotavljanju materialnega položaja tožnice v zvezi s kmetijskimi in gozdnimi tožničinimi nepremičninami skladno z 8. členom Zakona o splošnem upravnem postopku upoštevati njihov katastrski dohodek in ne vrednosti teh nepremičnin ne glede na njihovo namensko rabo. Tožena stranka se z vprašanjem, ali in v kolikšnem obsegu imajo tožničine solastne nepremičnine v k.o. A. status kmetijskih oz. gozdnih zemljišč, ni ukvarjala. Ta okoliščina pa je glede na navedena zakonska določila bistvena za odločitev. Namesto tega je tožena stranka v nasprotju z 18. členom ZUPJS za vse tožničine solastne nepremičnine v k.o. A. nepravilno izračunala vrednost nepremičnin ne glede na namensko rabo posamične nepremičnine in posledično nepravilno ugotovila, da vrednost tožničinih solastnih nepremičnin v k.o. A. presega premoženjski cenzus za dodelitev BPP iz 27. člena ZSVarPre.

12. Ker so v sporni zadevi zato v bistvenih točkah dejstva nepopolno ugotovljena, je posledično nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in nepravilno uporabljeno materialno pravo, zato je sodišče na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), izpodbijano odločbo odpravilo in po tretjem odstavku tega člena zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. Če bo tožena stranka ugotovila, da vrednost tožničinih solastnih nepremičnin v k.o. 1111 A. glede na navedene določbe zakonov ne presega premoženjskega cenzusa za dodelitev BPP iz 27. člena ZSVarPre, bo moralo presojati še ostale elemente v zvezi s tožničinim izpolnjevanjem materialnega pogoja za dodelitev BPP po 13. in 14. členu ZBPP, ki jih v dosedanjem postopku ni, saj je menila, da že vrednost tožničinih solastnih nepremičnin presega premoženjski cenzus za dodelitev BPP.

13. Sodišče je v zadevi odločilo na seji, saj je zaradi navedenega že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi 64. člena ZUS-1, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (1. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

14. V zvezi s tožničinim ugovorom, da bi morala tožena stranka pri presoji njenega materialnega pogoja za dodelitev BPP pri njenih kmetijskih in gozdnih zemljiščih upoštevati tudi 9. točko prvega odstavka 18. člena ZUPJS, pa sodišče pripominja, da navedena določba velja šele v primerih, ko dohodka pri teh nepremičninah niti s prodajo ali oddajo v najem ali zakup ni mogoče pridobiti, ne pa v primerih, ko kmetijske in gozdne nepremičnine prosilca dajejo katastrski dohodek (kar velja za konkretne nepremičnine tožnice, kot razvidno iz izpisa seznama nepremičnin iz evidenc GURS, priloženega tožbi). V slednjem primeru se skladno s 6. točko prvega odstavka 18. člena ZUPJS namreč takšna gozdna oz. kmetijska zemljišča izrecno ne šteje med tožničino premoženje, ki bi se potem v nadaljevanju presoje organa upoštevalo za dodelitev BPP.

**K II. točki izreka:**

15. Tožnica je v zadevi zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani akt odpravilo, je tudi odločilo, da mora tožena stranka v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 povrniti stroške postopka. Na podlagi drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu je sodišče prisodilo ustrezen pavšalni znesek povračila stroškov v višini 285,00 EUR, kar z 22 % DDV znaša skupaj 347,70 EUR. Zadeva je bila namreč rešena na seji, tožnica pa je v postopku imela pooblaščenko, ki je odvetnica. Prisojeni znesek stroškov mora tožnici povrniti tožena stranka v roku 15 dni, šteto od dne, ko ji je vročena ta sodba (313. člen Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), od poteka tako določenega paricijskega roka dalje tečejo tudi zakonske zamudne obresti (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).

1 Tako vrednost nepremičnin, ki so opredeljene kot stavbne, upoštevaje delež stavbne nepremičnine in vrednost nepremičnine, določene po podatkih GURS, znaša: - za nepremičnino z ID znakom parcela ... 7.280,78 EUR, - za nepremičnino z ID znakom parcela ... 278,25 EUR, - za nepremičnino z ID znakom parcela ... 289,08 EUR, - za nepremičnino z ID znakom parcela ... 85,07 EUR in za nepremičnino z ID znakom parcela ... 2.557,80 EUR, skupaj torej 10.490,98 EUR.