Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da listine, ki so jih pritožniki predložili, tudi če bi sodišče le-te v prejšnjem postopku že imelo in jih vpogledalo, ne bi pripeljale do drugačne odločitve, saj je bila pot določena na podlagi drugih pravno odločilnih dejstev. Po 88. in 89. členu SPZ je sodišče v prvotnem postopku ugotovilo vsa pravno relevantna dejstva in se nato odločilo, da se nujna pot določi po zahodni varianti. Dejstva, ki izhajajo iz predloženih listin, ne bi odločitve sodišča v ničemer spremenila.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se predlogu prvih treh nasprotnih udeležencev za obnovo postopka ne ugodi.

Proti temu sklepu so se pravočasno pritožili vsi trije nasproti udeleženci po svojem pooblaščencu. V pritožbi zatrjujejo napačno ugotovitev dejanskega stanja in kršitev pravil pravdnega postopka in predlagajo, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in predlogu za obnovo postopka ugodi, podrejeno pa, da zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navajajo, da sodišče v obrazložitvi svoje ugotovitve, da izjava M. H. z dne 24.7.1969 sama zase ali v povezavi z drugimi dokazi ne bi pripeljala do drugačne odločitve, ne pojasni in zato sklepa ni mogoče preizkusiti. S tem je podana kršitev v smislu 14. točke 2. odst. 339. člena ZPP. V kolikor bi sodišče izjavo v postopku, ki je tekel za določitev nujne poti, upoštevalo, je očitno, da bi nujno pot določilo drugače, to je po tako imenovani vzhodni varianti, saj sodišče ni vedelo, da je po parcelni številki 679 k.o. Š. že potekala pot. Ta varianta je po mnenju pritožnikov boljša, saj je pot krajša. Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je ob preizkusu izpodbijanega sklepa v mejah pritožbenih razlogov (1. odst. 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP) in po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP) ugotovilo, da niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi, niti nista postopek na prvi stopnji ali sklep obremenjena s kršitvami absolutne narave, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je tudi materialno pravo pravilno uporabilo.

Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, so pritožniki v svojem predlogu za obnovo postopka zatrjevali, da je podan razlog po 10. točki 1. odst. 394. člena ZPP, ki določa, da se postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan, lahko na predlog stranke obnovi, če izve stranka za nova dejstva ali pa najde ali pridobi možnosti uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanje ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku.

Sodišče prve stopnje je nadalje pravilno ugotovilo, da listine, ki so jih pritožniki predložili, tudi če bi sodišče le-te v prejšnjem postopku že imelo in jih vpogledalo, ne bi pripeljale do drugačne odločitve, saj je bila pot določena na podlagi drugih pravno odločilnih dejstev. Po 88. in 89. členu Stvarnopravnega zakonika (SPZ) je sodišče v prvotnem postopku ugotovilo vsa pravno relevantna dejstva in se nato odločilo, da se nujna pot določi po zahodni varianti. Dejstva, ki izhajajo iz predloženih listin, ne bi odločitve sodišča v ničemer spremenila. Kot je ugotovilo že sodišče prve stopnje, je bilo to, da je parcelna številka 688/2 k.o. Š. javno dobro, znano. Prav tako na odločitev ne bi mogla vplivati izjava M. H., saj je bilo znano tudi to, da je po vzhodni varianti včasih že potekala pot, ki se je tudi uporabljala. Ker pa je sodišče v prejšnjem postopku z ogledom in izvedenci ugotovilo, da je zahodna varianta primernejša, saj je v primerjavi z vzhodno varianto (ki naj bi zajemala tudi parcelo 679 k.o. Š.) manj obremenjuje lastnike in je tudi stroškovno ugodnejša, je sodišče odločilo, da nujno pot določi po zahodni varianti.

Sklep sodišča prve stopnje ima v zvezi s tem razloge o vseh odločilnih dejstvih, razlogi so jasni in med njimi ni nasprotij. Nasprotne trditve pritožnikov so neizkazane in neutemeljene.

Iz navedenih razlogov sodišče druge stopnje ugotavlja, da pritožba ni utemeljena in jo je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.