Jedro

Sklep o izvršbi ima v naložitvenem delu naravo plačilnega naloga po določbah ZPP. Niti ZIZ niti ZPP v postopku izdaje plačilnega naloga dolžniku ne prepovedujeta uveljavljanje procesnega pobotanja. Pri ugovoru pobotanja je potrebno upoštevati, da je njegov namen doseči zavrnitev tožbenega zahtevka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo dovolilni del sklepa o izvršbi in odločilo, da se postopek nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog pred pristojnim sodiščem.

2. Upnik se je zoper sklep pritožil iz vseh pritožbenih razlogov, zlasti pa zmotne uporabe materialnega prava glede presoje obrazloženosti ugovora in bistvenih kršitev določb postopka v zvezi z nevročitvijo ugovora v odgovor.

3. Dolžnik je v pritožbi pritrdil odločitvi sodišča prve stopnje in opozoril na drugačno sodno prakso glede dopustnosti ugovora v tej fazi postopka (primeroma VSL sklep I Ip 4314/2014).

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ.

6. Po drugem odstavku 53. člena in drugem odstavku 61. člena ZIZ mora biti ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine obrazložen. V ugovoru mora dolžnik navesti pravno pomembna dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predlagati dokaze zanje. Če dolžnik izpodbija sklep o izvršbi v delu, v katerem mu je naloženo, da poravna terjatev, mora navesti tista pravno pomembna dejstva, ki bi pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi, če bi se izkazala za resnična. Če dolžnik ne izpolni zahteve za uveljavljanje pravno pomembnih dejstev ali zanje ne predlaga dokazov, se šteje, da je ugovor neobrazložen in s tem tudi neutemeljen. Na to posledico je bil dolžnik opozorjen v pravnem pouku sklepa o izvršbi.

7. Kot je odločilo Ustavno sodišče v odločbi št. Up-854/05 z dne 7. 2. 2007, se kot neobrazložen ugovor lahko šteje le tak ugovor, ki ne navaja prav nobenih pravno pomembnih dejstev, oziroma ugovor, ki za trditve, ki jih navaja, ne vsebuje nobenih argumentov in/ali dokazov, ki bi bili v zvezi s temi dejstvi oziroma trditvami. Če dolžnik zanika obstoj temelja za nastanek terjatve, mu dokazov o tem v izvršilnem postopku ni treba predlagati, saj je dokazno breme o tem na upniku in ne na dolžniku. Če dokaze predlaga, pa pri tem ne veljajo nobene omejitve glede izbora dokaznih sredstev.

8. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je za obrazložen štelo ugovor, v katerem je dolžnik podal procesni ugovor pobotanja za terjatev v višini 16.622,88 EUR s pripadki, ki jo je tako trditveno kot tudi dokazno obrazložil (predlagal je zaslišanje strank, priče in predložil račun). Ni utemeljena pritožbena navedba, da zoper sklep o izvršbi ni mogoče obrazloženo ugovarjati tako, da dolžnik uveljavlja procesno pobotanje. V tej fazi postopka ne gre za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova (VSL je v zadevi III Ip 23/2014, na katero se upnik sklicuje, odločilo v postopku na podlagi izvršilnega naslova), ampak na podlagi verodostojne listine. Sklep o izvršbi ima v naložitvenem delu naravo plačilnega naloga po določbah ZPP. Niti ZIZ niti ZPP v postopku izdaje plačilnega naloga dolžniku ne prepovedujeta uveljavljanje procesnega pobotanja. Pri ugovoru pobotanja je potrebno upoštevati, da gre za svojevrstno obrambno uveljavljanje nasprotnikove terjatve, da gre za pravno sredstvo, ki je posebne oblike, katerega končni namen je doseči zavrnitev tožbenega zahtevka.(1) V nadaljevanju pritožnik izpostavlja, da terjatev, ki jo dolžnik uveljavlja v ugovoru pobotanja, ne obstoji, vendar to ni predmet odločanja sodišča v tej fazi postopka, ko se presoja le obrazloženost ugovora. O tem bo odločalo sodišče v postopku gospodarskega spora, ko bo ugotavljalo obstoj ugovarjane terjatve (primerjaj tretji odstavek 324. člena ZPP).

9. Tudi ni utemeljena pritožbena navedba, da bi sodišče storilo bistveno kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP, ker bi moralo predhodno ugovor vročiti upniku v odgovor, da bi lahko pravočasno zatrjeval sedaj pritožbene navedbe glede neobstoja dolžnikove terjatve. Višje sodišče na ta del pritožbe odgovarja, da v postopku odločanja na podlagi obrazloženega ugovora ZIZ ne predvideva kontradiktornega postopka (prim. drugi odstavek 62. člena ZIZ), ker sodišče ne odloča o utemeljenosti temveč le o obrazloženosti ugovora. Temu je namenjen pravdni postopek, ki bo temu postopku sledil. 10. Pritožba ni utemeljena in niso podani pritožbeni razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Pritožnik krije sam svoje stroške pritožbe (peti odstavek 38. člena ZIZ). Dolžnik v odgovoru na pritožbo ni bistveno prispeval k odločitvi višjega sodišča (odločitev o stroških temelji na šestem odstavku 38. člena ZIZ).

Op. št. (1): Glej Vrhovno sodišče sodba III Ips 108/2003 z dne 4. 12. 2003 in sklep III Ips 99/2013 z dne 11. 3. 2014; specifično za odločanje o ugovoru na podlagi verodostojne listine glej VSC sklep Cp 106/99 z dne 18. 2. 1999.