Jedro

Če izvršilno sodišče ob odločanju o predlogu pri uradnem preizkusu lastništva nepremičnine ugotovi, da se posredovani podatki ne ujemajo z zemljiškoknjižnimi, izvršbe na nepremičnino ne more dovoliti, saj mora pri odločanju upoštevati tudi določbo 32. člena ZIZ, po kateri je izvršba dovoljena le zoper stvari v dolžnikovi lasti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijanem prvem odstavku izreka potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog za izvršbo glede izvršbe na nepremičnine v zemljiški knjigi zavrglo (prvi odstavek izreka). V nadaljevanju sklenilo, da se dolžniku naloži, da v roku 8 dni, v meničnih in čekovnih stvareh pa v roku 3 dni, po vročitvi sklepa upniku poravna v predlogu navedeno terjatev (drugi odstavek izreka), ter da sodišče dovoli predlagano izvršbo (tretji odstavek), da se stroški odmerijo na 204,35 EUR (četrti odstavek izreka), da se za izvršitelja določi B. (peti odstavek izreka), ter da bo po pravnomočnosti sklepa o izvršbi izvršilni postopek vodilo in o njem odločalo Okrajno sodišče v Mariboru (šesti odstavek).

2. Zoper sklep vlaga upnik po svojem pooblaščencu pravočasno pritožbo, saj se z odločitvijo prve stopnje ne strinja, ter predlaga, da se 1. točka (pravilno: prvi odstavek) izreka spremeni tako, da sodišče dovoli izvršbo na nepremičnine dolžnice. Zatrjuje, da je pri Okrajnem sodišču v Mariboru 28. 3. 2013 vložil predlog za izvršbo zoper dolžnico, v predlogu pa predlagal tudi izvršbo na nepremičnine. Iz rednega izpiska iz zemljiške knjige z dne 22. 2. 2013 je razvidno, da je pri nepremičnini ID znak 000 vknjižena lastninska pravica do celote na dolžnico. Iz rednega izpiska iz zemljiške knjige z dne 26. 9. 2013 je nadalje razvidno, da je bila šele 2. 4. 2013, to je po vložitvi predloga za izvršbo, vknjižena lastninska pravica pri nepremičnini ID znak 000 na C.C.. V času vložitve predloga za izvršbo je bila tako vknjižena lastninska pravica na dolžnico, zato po presoji upnika ni pravilna odločitev prvostopenjskega sodišča, ko je z izpodbijanim sklepom predlog za izvršbo glede izvršbe na nepremičnine v zemljiški knjigi zavrnilo (pravilno: zavrglo). Upnik se sklicuje na 168. člen ZIZ, ter zatrjuje, da v kolikor je dolžnica kasneje odtujila nepremičnino, je to za obravnavani izvršilni postopek brezpredmetno, saj je bil v predlogu za izvršbo v skladu z 168. členom ZIZ vpisan podatek, da je lastnik nepremičnine dolžnica, kar je bilo razvidno tudi iz zemljiške knjige na dan vložitve predloga za izvršbo. Upnik priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5. Skladno z 32. členom ZIZ je lahko predmet izvršbe za poplačilo denarne terjatve vsaka dolžnikova stvar ali premoženjska oziroma materialna pravica, v kolikor ni z zakonom izvzeta iz izvršbe oziroma, če ni izvršba na njej z zakonom omejena. Po prvem odstavku 168. člena ZIZ mora biti nepremičnina v predlogu za izvršbo na nepremičnino, ki je vpisana v zemljiški knjigi, označena tako, da lahko sodišče po uradni dolžnosti preizkusi lastništvo nepremičnine. Skladno z 11. členom Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) velja domneva, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je kot tak vpisan v zemljiško knjigo.

6. V obravnavanem primeru je upnik v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine med drugim predlagal tudi izvršbo na dolžničino nepremičnino in jo določno označil (ID znak: 000). Sodišče prve stopnje je pri odločanju o predlogu vpogledalo v zemljiško knjigo ter ugotovilo, da se dani podatki iz predloga za izvršbo glede nepremičnine ne ujemajo z vpisanim lastništvom na nepremičnini v zemljiški knjigi, zato je predlog za izvršbo v tem delu zavrglo.

7. Upnik navedene odločitve ne izpodbija zato, ker naj bi se podatki o lastništvu v zemljiški knjigi (še vedno) ujemali z dolžničinimi podatki, temveč zato, ker meni, da bi moralo sodišče odločati na podlagi podatkov, kot so obstajali v času vložitve predloga, takrat pa je bila dolžnica v zemljiški knjigi vpisana kot lastnica sporne nepremičnine. Temu pritožbenemu stališču ni mogoče slediti. Skladno s prvim odstavkom 168. člena ZIZ namreč izvršilno sodišče po uradni dolžnosti preveri, ali se podatki o lastništvu nepremičnine v predlogu za izvršbo ujemajo s podatki v zemljiški knjigi. V skladu s tem zakonskim pooblastilom torej sodišče o dovolitvi izvršbe na nepremičnine odloči po opravljenih preverjanjih, zato je za presojo dovoljenosti izvršbe na nepremičnine po mnenju višjega sodišča odločilno zemljiškoknjižno stanje v trenutku odločanja sodišča o predlogu za izvršbo, in ne že v trenutku vložitve predloga za izvršbo. V kolikor sodišče pri uradnem preizkusu lastništva nepremičnine ugotovi, da se posredovani podatki ne ujemajo z zemljiškoknjižnimi (upnik pa ne zatrjuje okoliščin iz tretjega ali petega odstavka 168. člena ZIZ), pa izvršbe na nepremičnino ne more dovoliti, saj mora pri odločanju upoštevati tudi določbo 32. člena ZIZ, po kateri je izvršba dovoljena le zoper stvari v dolžnikovi lasti.

8. Višje sodišče pri tem opozarja še na dejstvo, da tudi v kolikor bi bila izvršba na nepremičnine s sklepom o izvršbi dovoljena, taka izvršba ne bi bila mogoča. Eno izmed izvršilnih dejanj, potrebnih za realizacijo izvršbe na nepremičnino, je namreč zaznamba sklepa o izvršbi (167. člen ZIZ), o čemer odloča zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti, na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, ki mu je treba priložiti sklep o izvršbi (86. člen Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju ZZK-1). Vpis je dovoljen proti osebi, v korist katere je vknjižena oziroma predznamovana ali se hkrati vknjiži oziroma predznamuje pravica, glede katere se bo opravil vpis in če sodna odločba učinkuje proti tej osebi (2. alineja prvega odstavka 150. člena ZZK-1). To pomeni, da je zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke dovoljena le pri tistih nepremičninah, ki so last dolžnika iz izvršilnega postopka.

9. Glede na navedeno pritožba upnika ni utemeljena in ker višje sodišče v njem ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ), jo je zavrnilo in izpodbijani prvi odstavek izreka sklepa sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Upnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ ter peti odstavek 38. člena ZIZ).